EVROPSKA SREDSTVA IN PRILONOSTI 2014 2020 Dravni svet

  • Slides: 15
Download presentation
EVROPSKA SREDSTVA IN PRILOŽNOSTI 2014 -2020 Državni svet, 16. 5. 2016

EVROPSKA SREDSTVA IN PRILOŽNOSTI 2014 -2020 Državni svet, 16. 5. 2016

Kohezijska politika EU vlaga v … Usposabljanje Podpora za MSP Energijska učinkovitost Obnovljiva energija

Kohezijska politika EU vlaga v … Usposabljanje Podpora za MSP Energijska učinkovitost Obnovljiva energija Promet Raziskovanje in inovativnost Medregijsko sodelovanje

Cilji 2014 -2020 Uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast

Cilji 2014 -2020 Uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast Osredotočenje na rezultate (fokus na konkurenčnost) Povečanje vpliva financiranja EU (preprečiti fragmentacijo financiranja) Predhodna pogojenost Makroekonomska pogojenost Poenostavitve

Proračun EU 2014 -2020 SKUPAJ: 960 MRD EUR 976 MRD EUR 2007 -2013 •

Proračun EU 2014 -2020 SKUPAJ: 960 MRD EUR 976 MRD EUR 2007 -2013 • z 72 % EU proračuna upravljajo države članice preko kohezijske in kmetijske politike • 20 % proračuna EU predstavljajo centralizirani komunitarni programi (raziskave, izobraževanje, zdravje, spodbude za mala podjetja itd. ) • 6 % proračuna EU se porabi za tretje države in mednarodne organizacije

Programi EU Programi za izvajanje Evropske kohezijske politike Programi za področji razvoja podeželja in

Programi EU Programi za izvajanje Evropske kohezijske politike Programi za področji razvoja podeželja in ribištva Centralizirani programi (Obzorje 2020, Cosme, Evropa za državljane…) Programi za izvajanje Evropskega teritorialnega sodelovanja:

Osnovna pravila financiranja EU 1. PROGRAMI SKUPNOSTI (= centralizirani programi) Konzorcij partnerjev iz več

Osnovna pravila financiranja EU 1. PROGRAMI SKUPNOSTI (= centralizirani programi) Konzorcij partnerjev iz več upravičenih držav Projekti imajo mednarodno (EVROPSKO) vrednost Centralizirani (komunikacija med koordinatorjem projekta in Komisijo) Investicije v infrastrukturo NISO upravičen strošek 2. STRUKTURNI SKLADI + IPA (= decentralizirani programi) Namenjeni prijaviteljem iz določene države/regije (ni potreben konzorcij več prijaviteljev) Decentralizirani – z njimi razpolaga država/regija Investicije v infrastrukturo (npr. ceste, zgradbe) SO upravičen strošek

DOSEGANJE SINERGIJ

DOSEGANJE SINERGIJ

Strateški razvojni dokumenti 2014 -2020 Strategija razvoja Slovenije Strategija pametne specializacije … Partnerski sporazum

Strateški razvojni dokumenti 2014 -2020 Strategija razvoja Slovenije Strategija pametne specializacije … Partnerski sporazum (Odločba EK izdana 30. 10. 2014) Operativni programi za izvajanje Evropske kohezijske politike (cilj naložbe za rast in delovna mesta v državah članicah in regijah in cilj evropsko teritorialno sodelovanje); OP za EKP potrjen 16. 12. 2014 Operativni programi za področji razvoja podeželja (potrjen 13. 2. 2015) in ribištva (29. 7. 2015) Regionalni razvojni programi (potrjeni) in dogovori za razvoj regij (v pripravi)

Kaj konkretno se bo sofinanciralo v letih 2016 -2018? spremembe Odloka o izvedbenem načrtu

Kaj konkretno se bo sofinanciralo v letih 2016 -2018? spremembe Odloka o izvedbenem načrtu Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2014– 2020: http: //www. svrk. gov. si/fileadmin/svrk. gov. si/pageuploads/Dokumenti_za_obja vo_na_vstopni_strani/INOP_4. _sprem. _12_5_2016. pdf

Razdelitev na dve kohezijski regiji

Razdelitev na dve kohezijski regiji

Finančni okvir 2014 -2020 Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) Evropski socialni sklad (ESS)

Finančni okvir 2014 -2020 Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) Evropski socialni sklad (ESS) Kohezijski sklad (KS) Evropsko teritorialno sodelovanje (ETS) Razvoj podeželja (EKSRP) • skupaj bo Sloveniji na voljo dobre 3 mrd EUR • iz Kohezijskega sklada (področje prometa in okoljske infrastrukture ter trajnostne rabe energije), bo Sloveniji kot celoti na razpolago 895 mio EUR • 833 mio EUR za razvoj podeželja • neto položaj Slovenije bo znašal +1, 03% BDP (v obdobju 2007 -2013 je znašal +0, 87% BDP)

Primerjava VFO 2007 -2013 in 2014 -2020

Primerjava VFO 2007 -2013 in 2014 -2020

Odobrena sredstva kohezijske politike po prednostnih oseh Prednostna os 1 » Mednarodna konkurenčnost raziskav,

Odobrena sredstva kohezijske politike po prednostnih oseh Prednostna os 1 » Mednarodna konkurenčnost raziskav, inovacij in tehnološkega razvoja v skladu s pametno specializacijo za večjo konkurenčnost in ozelenitev gospodarstva « Prednostna os 2 » Povečanje dostopnosti do informacijsko komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti « Podpora EU (v €) 461. 739. 158 68. 518. 277 Prednostna os 3 » Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast « 526. 078. 424 Prednostna os 4 » Trajnostna raba in proizvodnja energije in pametna omrežja « 281. 632. 005 Prednostna os 5 » Prilagajanje na podnebne spremembe « 83. 021. 932 Prednostna os 6 » Boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti « 400. 236. 672 Prednostna os 7 » Izgradnja infrastrukture in ukrepi za spodbujanje trajnostne mobilnosti « 262. 760. 300 Prednostna os 8 » Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile « 296. 948. 138 Prednostna os 9 » Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine « 220. 303. 242 Prednostna os 10 » Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost « 229. 020. 050 Prednostna os 11 » Pravna država, izboljšanje institucionalnih zmogljivosti, učinkovita javna uprava, podpora razvoju NVO ter krepitev zmogljivosti socialnih partnerjev « Prednostna os 12 » Tehnična podpora « SKUPAJ 62. 073. 980 119. 567. 589 3. 011. 899. 767

Izzivi Ø Največje tveganje za izgubo sredstev na področju okoljske in prometne infrastrukture. Ø

Izzivi Ø Največje tveganje za izgubo sredstev na področju okoljske in prometne infrastrukture. Ø Zapletenost postopkov, ki izvira zlasti iz naše domače zakonodaje. Ø Dolgi administrativni postopki. Ø Nelikvidnost prijaviteljev projektov (nimajo dovolj lastnih sredstev, težave s pridobivanjem kreditov, bančnih garancij). Ø Ni natančnega letnega ali večletnega načrta razpisovanja sredstev in zato tudi ne informacij, kateri razpisi in kdaj bodo pripravljeni in objavljeni. Ø Zamiki pri objavah razpisov in slabo načrtovanje potrebnih aktivnosti za izvedbo razpisov negativno vplivajo na terminske in finančne načrte projektov ter stroške prijaviteljev (zamiki izvedbe projektov, razveljavitve rokov za oddajo vlog, ipd. ). Ø Slab pretok informacij med vladnimi resorji, med službami znotraj resorjev in med zaposlenimi znotraj služb. Ø Boljše sodelovanje med vsemi nivoji politike – nacionalnim in regionalnim oz. lokalnim. Ø Strateški pristop pripravi evropskih projektov in na tej osnovi priprava projektov na zalogo.