EKONOMSKI IZZIVI VPLIV FINANNE KRIZE NA KREDITNI TRG

EKONOMSKI IZZIVI VPLIV FINANČNE KRIZE NA KREDITNI TRG V SLOVENIJI Ljubljana, 28. 6. 2010

Rast obsega kreditov je v Sloveniji na precej višji ravni kot v povprečju v EMU 35 Slovenija EMU 30 Podjetja in NFI EMU Gospodinjstva EMU Podjetja in NFI Gospodinjstva 40 36 25 32 Medletna rast v% Medletna rast v % 20 15 10 5 28 24 20 16 12 8 4 0 Vir: BS, ECB, preračuni UMAR jan. 10 jul. 09 jan. 09 jul. 08 jan. 08 jul. 07 jan. 07 jul. 06 jan. 06 jul. 05 -4 jan. 05 jan. 10 jul. 09 jan. 09 jul. 08 jan. 08 jul. 07 jan. 07 jul. 06 jan. 06 jul. 05 -5 jan. 05 0

Kljub izrazitemu umirjanju kreditne aktivnosti je Slovenija imela v letu 2009 še vedno eno izmed višji stopenj rasti kreditov v EMU 35 dec. 08 30 dec. 09 Medletna rast v % 25 20 15 10 5 0 Vir: BS, ECB, preračuni UMAR Irska Belgija Luksemburg Grčija Španija Nemčija Malta Avstrija EMU Francija Finska Slovaška Nizozemska Italija Slovenija Portugalska -10 Ciper -5

Neto tokovi kreditov slovenskih bank domačim nebančnim sektorjem so se močno umirili Gospodinjstva (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) 800 700 600 500 V mio EUR 400 300 200 100 0 Vir: BS, preračuni UMAR jan. 10 jul. 09 jan. 09 jul. 08 jan. 08 jul. 07 jan. 07 jul. 06 -200 jan. 06 -100

Z izbruhom finančne krize se je struktura bančnih virov precej spremenila Državni depoziti Obveznosti do centralne banke Vloge prebivalstva Tuji krediti Tuje vloge 8000 V mio EUR 6000 4000 2000 0 -2000 -4000 Vir: BS, preračuni UMAR 2005 2006 2007 2008 2009

Obrestne mere so v Sloveniji na višji ravni kot v povprečju v EMU Stanovanjski krediti SLO Vloge nad 2 leti EMU Vloge nad 2 leti SLO 7 6 6 5 EMU 2 Portugalska 2 1 Vir: BS, preračuni UMAR Slovenija jan. 10 jul. 09 jan. 08 jul. 07 Slovaška jan. 07 jan. 10 3 jul. 09 Grčija jan. 09 3 jul. 08 4 jan. 08 4 jul. 07 5 jul. 08 V% 7 jan. 07 V% 8 Krediti podjetjem

Pri slovenskih podjetjih in NFI pomemben finančni vir predstavljajo krediti 200% 180% 160% EMU skupaj EMU - krediti Vrednostni papriji razen delnic Krediti 140% 120% 100% 80% 60% 40% Vir: Eurostat, preračuni UMAR Avstrija Belgija Francija Nemčija Portugalska Finska Slovenija Italija Španija Nizozemska Irska 0% Grčija 20%

Delež in ročnostna struktura kreditov v obveznostih 50% 45% EMU dolgoročni EMU kratkoročni Dolgoročni Kratkoročni 40% 35% 30% 25% 20% 15% 10% Vir: Eurostat, preračuni UMAR Francija Nemčija Nizozemska Portugalska Avstrija Belgija Španija Irska Finska Italija Slovenija 0% Grčija 5%

Struktura finančnih sredstev podjetij in NFI se precej razlikuje od povprečja EMU Zavarovalno tehnične rezervacije Druge terjatve Last. kapital Krediti VP razen delnic Gotovina in depoziti 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% Vir: Eurostat, preračuni UMAR EMU Grčija Slovenija Portugalska

Delež kreditov z nižjo bonitetno oceno se je v letu 2009 okrepil 6 D in E 5 C V% 4 3 2 1 0 2006 Vir: BS, 2007 2008 2009

0 Vir: IMF Opombe: 1 Q 4 2007; 2 Q 4 2008; 3 Q 2 2009; 4 Q 3 2009; 5 Q 4 2009; Švedska (1) Belgija (2) Avstrija (2) Latvija (2) Slovenija (5) Bolgarija (2) Slovaška (2) Portugalska (4) Nemčija (2) Češka (2) Madžarska (2) Zdr. kraljestvo (5) Francija (2) Španija (5) Poljska (2) Ciper (2) Romunija (2) Estonija (4) Malta (3) Italija (1) Grčija (3) Litva (2) V% Slovenija ima v primerjavi z nekaterimi drugimi državami še vedno nizek delež nedonosnih kreditov 7 6 5 4 3 2 1

Pogoji zadolževanja bank so odvisni tudi tega pod kakšnimi pogoji se zadolžujejo matične države 5, 5 EMU Nemčija Slovenija 5, 0 V% 4, 5 4, 0 3, 5 Vir: Eurostat jan. 10 jul. 09 jan. 09 jul. 08 jan. 08 jul. 07 2, 5 jan. 07 3, 0

0 Vir: BS Nefin dr. skupaj Javne sotritve Strok. in druge posl. dej. Poslov. z nepremičninami delež 2008 Finančno posredništvo Inform. komunik. dej. Gostinstvo Promet in skladiščenje 6 Trgovina Gradbeništvo Elektrika, plin, voda Predelovalne dej. Kmetijstvo, rudarstvo V% V letu 2009 se je delež nedonosnih kreditov v večini gospodarskih dejavnosti okrepil 7 delež 2009 5 4 3 2 1

0 Vir: BS, preračuni UMAR Romunija Slovenija Poljska Bolgarija Litva povpr. 2001 Slovaška Madžarska Italija Latvija 2008 Belgija Avstrija Grčija 2001 Finska Nemčija Francija 120 Švedska Španija Portugalska Nizozemska Danska V % BDP Glede na delež obveznosti v BDP so Slovenska gospodinjstva med manj zadolženimi 160 140 povpr. 2008 100 80 60 40 20

Medletne stopnje rasti stanovanjskih kreditov so bile v Sloveniji na bistveno višji ravni kot v povprečju v EMU 80 70 60 Slovenija EMU V% 50 40 30 20 10 Vir: BS, ECB, preračuni UMAR Jan 10 Jul 09 Jan 09 Jul 08 Jan 08 Jul 07 Jan 07 Jul 06 -10 Jan 06 0

Pomemben del stanovanjskih kreditov gospodinjstev predstavljajo devizni krediti Tuja valuta Domača valuta 100% 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 0% 2005 2006 31. 1. 2007* Vir: BS, preračuni UMAR *Strukturni preskok 31. 1. 2007 je posledica uvedbe evra. 2007 2008 2009

Ugotovitve in izzivi • • • Slovenija sodi med države z izrazitejšim umirjanjem kreditne aktivnosti, a je medletna stopnja rasti kljub temu med višjimi med vsemi državami članicami EMU Slovenska podjetja in NFI so v primerjavi s povprečjem EMU precej bolj odvisna od zadolževanja Kvaliteta aktive slovenskega bančnega sistema se postopoma poslabšuje Večje tveganje za stabilnost slovenskega bančnega sistema predstavljajo obveznosti podjetij in NFI Za izboljšanje likvidnostnega položaja : • bi na kratek rok lahko poskrbeli z večjo plačilno disciplino • na dolgi rok pa je nujno prestrukturiranje v smeri dolgoročnejših virov financiranja