Spremenljivke Vuko Danii Vuko Danii Kaj so to

Spremenljivke Vučko Daničič © Vučko Daničič

Kaj so to Spremenljivke ? 1. Računalnik hrani podatke (števila, besede, . . . ) v svojem spominu, ki je podoben predalniku s predali. Vsak tak predal ima nalepko z imenom. V predalu so različni podatki. Podatki se v posameznih predalih lahko spreminjajo, zato jih imenujemo spremenljivke. Pogosto so v predalih različni seznami, zato jih tudi imenujemo kar seznami. Imena spremenljivk ali seznamov izbiramo sami. Ko želimo računalniku povedati, da nekaj naredi z vsebino predala (npr. : izpiše na zaslon), potem uporabljamo samo ime predala, za vsebino vselej poskrbi računalnik. . © Vučko Daničič

2. Spremenljivka je nekaj kar vstavimo v proceduro in jo lahko spremenimo vsakič ko zaženemo proceduro. 1. Primer: TO SKATLE REPEAT 4 [FD 100 RT 90] RT 90 PU FD 120 PD LT 90 REPEAT 4 [FD 100 RT 90] END © Vučko Daničič

Kje bi vstavili spremenljivko? 1. Primer: TO SKATLE REPEAT 4 [FD 100 RT 90] RT 90 PU FD 120 PD LT 90 REPEAT 4 [FD 100 RT 90] END 2. Primer: TO SKATLE : VELIKOST REPEAT 4 [FD : VELIKOST RT 90] RT 90 PU FD : VELIKOST + 20 PD LT 90 REPEAT 4 [FD : VELIKOST RT 90] END © Vučko Daničič

Kaj naredi naslednja procedura: • TO Trikotnik : N REPEAT 3 [FD : N RT 120] END • V tem primeru je naša • spremenljivka • Spremenljivko lahko poimenujemo : kakorkoli • ! Pomembno je da uporabimo : (dvopičje) © Vučko Daničič

Poglejmo si nekaj primerov: Kjer 7 letni otroci uporabijo Proceduro : Kvadrat (SQUARE) TO SQUARE : N REPEAT 4 [FD : N RT 90] END • Vse Skupaj se začne z preprosto vajo. Kako izglodajo Kvadrati različnih velikosti. © Vučko Daničič

TO SQUARES SQUARE 60 SQUARE 80 SQUARE 100 SQUARE 120 END © Vučko Daničič

TO TABLES SQUARES LT 90 SQUARES END © Vučko Daničič

TO MIRROR TABLES LT 90 TABLES END © Vučko Daničič

TO MIRRORS MIRROR LT 45 MIRROR END © Vučko Daničič

Sedaj ko smo se pozabavali: z kvadratom • Poskusite z Dvema drugima “osnovnimi” likoma narediti naslednje slike • Hišo (kvadrat in trikotnik) • Rožo (trikotniki) Primer Rožice © Vučko Daničič

Poligon • Kvadrati, Trikotniki, Pravokotniki so POLIGONI Tako so tudi Pentagoni, Heksagoni in Oktagoni © Vučko Daničič

• Vsi ti liki imajo nekaj skupnega : (vsaj tri stranice) Torej Poligon je LIK z Vsaj tremi Stranicami. © Vučko Daničič

TO TRI : N • Kaj bi se zgodilo? REPEAT 3 [FD : N RT 120] Če ob ponovitvi Procedure TRI vsakič malo obrnemo END trikotnik. • Recimo takole : REPEAT 6 [TRI : N RT 60] HEXAGON : N REPEAT 6 [TRI : N RT 60] END © Vučko Daničič

• HEXAGON 60 • HEXAGON 80 • HEXAGON 100 Kaj izgreda ? © Vučko Daničič

Pajkova mreža • Pomislite na še kakšen način bi napisali proceduro da bi Želvica naredila isto sliko? • • Recimo Takole: TO SPIDERWEB : N HEXAGON : N + 20 HEXAGON : N + 40 END © Vučko Daničič

2 Način : Z več spremenljivkami : N : X : Y TO SPIDERWEB : N : X : Y HEXAGON : N + : X * : Y END da nam Velikost Stranice pove nam Prištejemo : N pove nam za koliko pomnožimo : X Poskusite Vstaviti SPIDERWEB 60 20 2 © Vučko Daničič

izgreda popolnoma isto kot Prva Mreža, ki smo jo narisali Zadnji primer • TO SPIDERWEB 60 20 2 HEXAGON : N + : X * : Y END © Vučko Daničič 1. primer HEXAGON 60 HEXAGON 80 HEXAGON 100

Novi Pojmi • Globalna in Lokalna Spremenljivka • Globalna : Uporablja jo lahko Vsaka Procedura. TO SHAPES : N TRI : N SQUARE : N END © Vučko Daničič

• Lokalna spremenljivka označena z besedo “local” Uporabimo jo samo v eni proceduri TO TRI LOCAL “X MAKE “X 100 REPEAT 3 [FD : X RT 120] END © Vučko Daničič

Glasbene Spremenljivke Spremenimo Tipkovnico v Glasbeno tipkovnico: © Vučko Daničič

• • • TO MUSIC MAKE “KEY RC IF : KEY = “C [SOUND 262 100] IF : KEY = “D [SOUND 294 100] IF : KEY = “E [SOUND 330 100] IF : KEY = “F [SOUND 349 100] IF : KEY = “G [SOUND 392 100] IF : KEY = “A [SOUND 440 100] IF : KEY = “B [SOUND 494 100] IF : KEY = “C [SOUND 523 100] MUSIC END © Vučko Daničič Novi Ukazi : • RC-READCHAR Se ustavi in čaka da vtipkamo znak(črko) • IF (Pogojni stavek) IF … THEN Pri MSW Llogo ni treba Napisati besede. THEN, želvica ve kaj Smo mislil