NASELJEVANJE NA VZHODNOALPSKI PROSTOR Naselitev V asu preseljevanja

NASELJEVANJE NA VZHODNOALPSKI PROSTOR

Naselitev • V času preseljevanja ljudstev je čez današnje slovensko ozemlje potekala glavna smer vpadov v Italijo (središče Zahodnorimskega cesarstva) • Naseljevanje Slovanov na današnje slovensko ozemlje je potekalo od srede 6. do srede 7. stoletja. • V Italijo jim ne uspe prodreti, saj jih zaustavijo Langobardi. • Naseljevanje je potekalo iz dveh smeri: – iz severa (Zahodni Slovani) in – juga (Južni Slovani). • Ker so naselili obširen prostor vzhodnih Alp, jih imenujemo tudi alpski Slovani. • Naselitev je bila neenakomerna. V dolinah gostejša. Najraje so poselili gričevnat, že obdelan svet.

Prostor poselitve • • S – do reke Donave, J – do Istre, Z – do roba Furlanske nižine, V – meja z današnjo Hrvaško in do Panonske nižine.

Prvotno prebivalstvo • Imenujemo jih staroselci. V rimski dobi so bili romanizirani in pokristjanjeni. • Slovani so njihova bivališča uničevali, zato so se prestrašeni staroselci selili v višje ležeče predele. • Sčasoma so se Slovani ustalili. Od staroselcev so prevzeli: – znanje o poljedelstvu, sadjarstvu, – obdelovanju železa in stekla – imena krajev in rek. • V procesu naseljevanja je ves čas prihajalo do mešanja slovanskih prebivalcev s staroselci, Germani, Avari in Huni.

SAMOVA PLEMENSKA ZVEZA • Alpske Slovane so ves čas ogrožali Avari, ki so imeli svoje središče v Panonski nižini. • Da bi se jih ubranili so se povezali v veliko zvezo s plemeni Zahodnih Slovanov. • Po svoji vodji (kralj Samo) se je imenovala Samova plemenska zveza. • To je bila prva slovanska politična tvorba v srednji Evropi.

KARANTANIJA • Prva državna tvorba na ozemlju vzhodnih Alp. • Povsem samostojna od srede 7. – srede 8. stoletja. • Njeno središče so bile doline ob zgornjem toku Drave in Mure (današnja Koroška v južni Avstriji). • Središče je bilo na Krnskem gradu. • Prebivalstvo se je delilo na: – – plemstvo z voditeljem (knez), kosezi, svobodni kmetje, sužnji (ujetniki, staroselci).

SVOBODNI KMETJE • Bili so najštevilčnejši. • Živijo v vaseh. • Njihov predstavnik se je imenoval župan. Imel je stike z oblastjo (plemstvom). • Knezu so letno v obliki pridelka plačevali določen davek.

KOSEZI • • Bili so oboroženi spremljevalci kneza. Zanj so se bojevali. Sodelovali so pri ustoličevanju kneza. Knez jim je podelil manjše kmetije. Živeli so strnjeno (nekatere vasi še danes spominjajo na to, kje so živeli: Koseze, Kasaze).

PLEMIČI • Bili so vodilni sloj v Karantaniji. • Po izvoru so bili vojaški poveljniki (naziv plemiča pridobijo, ko se izkažejo v vojni). • Knez je bil vrhovni vojaški poveljnik in sodnik.

USTOLIČEVANJE • Naziv kneza je sicer deden, vendar so kneza v Karantaniji vseeno morali potrditi s posebnim obredom imenovanim USTOLIČEVANJE. • Zbrani svobodni kmetje in kosezi so kneza potrdili (ustoličili), ko je ta obljubil, da bo spoštoval njihovo voljo in pravice. • obred je potekal ob knežjem kamnu ob Krnskem gradu vse do 15. stoletja, čeprav Karantanija že dolgo ni več obstajala.

Karniola • To je bila še ena slovanska politična tvorba (državica). Ležala je južneje od Karantanije. • Obsega je ozemlje današnje Republike Slovenije. • Življenje v njej je malo poznano. • Sedež knežje oblasti naj bi bil v Preddvoru na Gorenjskem. • Podrejena je bila Avarom, v 8. stoletju pa prizna oblast Frankov.

Izguba ‘’samostojnosti’’ • V ½ 8. stol. so Karantanijo ogrožali Avari (Obri). • Karantanski knez je za pomoč prosil Bavarce in skupna vojska je premagala Avare. • V zameno so morali priznati Bavarsko nadoblast. Hkrati pa tudi Frankovsko (zato ker so bili Bavarci podrejeni Frankom). • Notranje zadeve so še vedno urejali samostojno. • Hkrati z bavarsko oblastjo so sprejeli tudi krščansko vero.

Pokristjanjevanje • Prve duhovnike in prvega škofa Modesta je v Karantanijo poslala SALZBURŠKA NADŠKOFIJA. • Mnogi duhovniki so bili iz današnje Irske. • Ljudi so spreobračali nenasilno – stare verske prostore so spremenili v cerkve. • Vero so širili v domačem jeziku. • Prvi se spreobrnejo člani knežje družine in plemiči. • Navadno ljudstvo se sprva upira.

Spor med škofijama • Najprej krščansko vero širi salzburška cerkev, nato pa še Oglejska. • Med njima pride do spora (zakaj – imata korist, desetina). • Spor rešita Papež in Karel Veliki, ki sta za mejo postavila reko Dravo. Južno od nje vero širi Oglej, severno Salzburg. • S pokristjanjevanjem je bilo območje vzhodnih Alp vključeno v zahodnoevropski kulturni prostor.