MATIJA JAMA slovenski slikar 1872 1947 Matija Jama

MATIJA JAMA slovenski slikar 1872 -1947

§ Matija Jama se je rodil 4. aprila v Ljubljani, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo in gimnazijo.

§ Slikarstvo ga je začelo zanimati že v gimnazijskih letih, pri tem pa je nanj vplival učitelj risanja M. Rogulja.

§ Jama se je po končani višji gimnaziji vpisal na pravno fakulteto, ki pa jo je opustil že leta 1890, dve leti pozneje odšel v München in se tam vpisal na zasebno slikarsko šolo S. Holósyja.

Poleti se je vračal v Ljubljano, kjer se je začel družiti z mladimi pisatelji slovenske moderne

Slovenska moderna je oznaka za skupino slovenskih pisateljev, ki so ustvarjali na začetku 20. stoletja. Sestavljajo jo Ivan Cankar, Dragotin Kette, Josip Murn Aleksandrov in Oton Zupančič.

Leta 1893 pa se je na razstavi v Münchnu spoznal s francoskimi impresionisti, ki so ga takoj navdušili. Slika: Claude Monet, Impression, 1872

V München se je vrnil leta 1897 in se tam vpisal na Ažbetovo slikarsko šolo, leto pozneje pa na tamkajšnjo slikarsko akademijo, kjer je študiral en semester. V Ažbetovi šoli se je začel intenzivneje ukvarjati z vprašanjem svetlobe in barve.

Matija Jama je bil impresionistični slikar.

Njegovi slikarski prijatelji so bili Ivan Grohar, Rihard Jakopič, Matej Sternen in drugi.

§ Umetniki so se srečali in sčasoma tudi osebno zbližali v v sloviti zasebni slikarski šoli, ki jo je leta 1891 ustanovil Anton Ažbe.

§ Pod njegovim okriljem so se kot drugi slikarji urili v risanju akta in glave, se spoznavali s principom krogle- kuglprincip in načelom kristalizacije barv

gre za nanašanje čistih, nemešanih barv na platno drugo ob drugo, ki nato šele v očesu ustvarjajo tonske celote.

Našim impresionistom je bilo pomembno izhodišče zlasti slednje načelo, ki ga je Ažbe poimenoval tudi diamanti učinek. Takšen način nanašanja barv namreč ustvari migetajočo soigro barv in intenzivne barvne učinke.

Leta 1900 so se na 1. razstavi slovenskega umetniškega društva v Ljubljani predstavili kot predstavniki moderne smeri slikarji , ki jih danes poznamo kot slovenski impresionisti: Rihard Jakopič, Matija Jama, Ivan Grohar in Matej Sternen.

A tudi dela slovenskih slikarjev so naletela na podoben odklon in zasmehovanje, kot ga je pred skoraj 30 leti izzvala znamenita razstava v rodni deželi impresionizma, Franciji.

Ljubljanska javnost po večini ni bila pripravljena na njihov impresionistični pristop, kar ni vodilo le do slabe prodaje njihovih del, ampak celo do osebnih žalitev.

Pa vendar prav od takrat, lahko govorimo o slovenski impresionistični šoli, katere predstavniki so svoja dela odnesli na Dunaj, kjer je leta 1904 razstava v salonu Miethkeja prinesla popoln triumf. Četverica se je na postavitvi predstavljala združena v umetniško skupino imenovano Sava.

Dunajski razstavi je še istega leta sledilo uspešno predstavljanje v Beogradu, nato pa še v Sofiji leta 1906, v Trstu leta 1907, v Zagrebu, v Varšavi in v Krakovu leto kasneje in v Rimu leta 1911.

Jama je najdoslednejši slovenski impresionist.

Njegova posebnost sta bili zavestno izogibanje prevzemanja "slikarskih šablon" in pronicljiva logika raziskovalne poglobljenosti v svetost narave.

§ Slikarsko pot je začel v polepšanem realizmu. Nato je prevzel vpliv francoskega impresionizma.

V njegovih slikah se razkriva študij optičnega zaznavanja sveta. Mikal ga je motiv vode, nenavadni izseki, nasprotja med svetlobo in senco, gibanje - vrtenje figur.

Bil je tudi fotograf- v objektiv je lovil slovenske kraje.

Matija Jama ni bil ateljejski slikar. Bil je svobodnejši, veliko je potoval in odkrival nove motive.

§ Imel je posebno opremo: nosil je belo platneno obleko, imel je kolo z lučjo karbidovko, fotoaparat, kolo je bilo opremljeno s slikarskim stojalom, zložljivim podokvirom in s kovčkom za barve in paleto.

Jama je v svojem življenju ustvaril okrog 450 del, med katerimi je najbolj znana Kolo.

Slika je bila razstavljena v prostoru naše šole

Naj zaključim z besedami slikarja Matije Jame : “ Za pravega umetnika, pesnika ni in ne sme biti nekakih postav, zakonov in pravil, nikake teoretične estetike: narava edina bodi mu učiteljica, samo ona večno mlada, večno lepa narava ga more vzdržati in oduševiti. "

ZATO, PAZIMO VSI NA TO VEČNO UČITELJICO – NARAVO. Učiteljica likovne vzgoje : Marta Marn