Kulturni boj na Slovenskem Slovenci Nemci Konstituiranje naroda
Kulturni boj na Slovenskem Slovenci Nemci • Konstituiranje naroda v opoziciji z Nemci • Drang nach Osten
Adolf von Tschabuschnigg, Der moderne Eulenspiegel: Roman, Pest, 1846: 85 „Gäb' es nur eine Sprache unter den Menschen wer weiß ob sie nicht die der Götter wäre: mit den slavischen aber lassen sie mich jedenfalls verschont. Ihre Laute zerreißen mein Ohr, sie tönen wie Klagen aus dem Tartarus, wie der Iammer des Gedankens, der hinter den rauhen Eisenstäben unzähliger Konsonanten verschmachtet. Wenn jener Beweis des Slavomanen wahr wäre, Adam habe im Paradiese slavisch gesprochen, so tat er dies gewiß nur mit der Schlange. Was soll uns eine Sprache die keine Literatur hat? “ Če bi obstajal samo en jezik, kdo ve če to ne bi bil jezik bogov: ampak s slovanskim jezikom naj mi bo v vsakem primeru prihranjeno. Njegovi glasovi trgajo moje uho, zvenijo kot tožbe iz Tartara [podzemskega pekla], kot bedna misel, ki se izgublja za grobimi železnimi palicami neštetih soglasnikov. Če drži dokaz slavomanov, da je Adam v raju govoril slovansko, potem je tako govoril gotovo s kačo. Kaj nam bo jezik, ki nima nobene literature!
Josef Friedrich Perkonig (1890– 1959)
Nemško in slovensko • Dr. Preschérn : Dr. Pre∫hérn, • Louise Pessiack : Lujza Pesjakova, • Carl Melzer : Dragotin Melcer, • Franz Kadilnik : France Kadilnik, • Karl Deschmann : Dragotin Dežman, • Jakob Aleschouz : Jakob Alešovec.
Slovenske in nemške knjige na Slovenskem 120 100 80 60 40 20 0 1820 1830 1840 1850 1860 Nemške 1870 Slovenske 1880 1890 1900
Nemško pišoči • Johann Anton Suppantschitsch (1785– 1833) • Jožef Anton Babnik (Joseph Anton Babnigg, psevd. Buchenhain, 1800– 1873) • Leopold Kordesch (1808– 1879), Kamna Gorica • Karel Ullepitsch (Karel Aleksander Adam Ullepitsch von Krainfels, 1811– 1862), psevd. Jean Laurent • Peter Radics (1863– 1912) Ullepitsch se je do konca marčne revolucije čutil Slovenca, bil v stikih s slovenskimi izobraženci (M. Čop, F. Metelko, Janez Trdina), hotel pa biti nemški literat in vsa dela napisal v nemščini, četudi se je ponašal z znanjem slovenščine. (SBL)
Ljubljanski in mariborski Nemec • Heinrich Penn (Franc Henrik Penn ali Heinrich Moritz Penn, 1838– 1918) • Oskar Kernstock (1848– 1928): „Lasst die wilden Slawenheere nimmermehr durch Marburgs Tor, / lieber rauchgeschwärzte Trümmer als ein windisch Maribor!“ Nikdar več slovanskim divjim hordam ne dovoli v Maribor, bolje ožgane razvaline kot slovenski Maribor.
Prešernove pesmi (1/4 v nemščini) 19 17 Nemške 15 Slovenske 13 11 9 7 5 3 1 -11827 1829 1831 1833 1835 1837 1839 1841 1843 1845 1847 1849
Slovenskim pevcem, ki nemški pojo Ihr, die entsprossen aus dem Slawenstamme, Die ihr der eignen Mutter lang entzogen, Die Bildung nicht an ihrer Brust gesogen, Die man, wie mich, vertraut der deutschen Amme! Vi, ki vzbrsteli Slavi ste iz krila, pa rodno mater ste pogreševali, obrazbe ne iz prsi nje sesali, ker z mano vred vas Nemka je dojila; Nicht glaubet, daß ich euch deshalb verdamme, Daß dankbar der Germanin ihr gewogen; Nur daß sie wird der Mutter vorgezogen, Das ist’s, was in mir weckt des Zornes Flamme. ne bljujem, vérujte, na vas ognjila, kadar tekmujete v Germanke hvali; le da ji mati bodi dekla, ka-li, ta misel srd je v meni razžarila. Der wahren Mutter soll, und muß sie weichen; Doch mein’ ich, daß es ziemt dem Pflegesohne Der Pflegerin ein Dankgeschenk zu reichen. Na prvi stol naj mati prava seda! Pristaja pa rejencu, menim, dati rednici v dar hvaležnosti vezilo: Vom edlen Erz, nicht vom gemeinen Thone Sei doch das, was er bringt der überreichen, Die auf Armseligkeiten blickt mit Hohne. od rude žlahtne le, ne bore ilo naj bo, kar ji prinese prebogati, na beračijo zgolj s posmehom gleda! (prev. Anton Sovre)
Prešeren : Malavašič Du zeihst des Undanks uns, daß wir Gesängen Die nicht vom heimischen Parnaß erklingen. . . Očitaš nehvaležnost nam, ki pojemo, da nič odzvanja nam z domačega parnasa …
Nagrobni napis Linhartu (1840), spet v znamenju opozicije med slovenskim in nemškim parnasom Stezé popustil nemškega Parnasa, je pisal zgodbe kranjske star’ga časa. Komú Matiček, Micka, hči župana, ki mar mu je slovenstvo, nista znana? Slavile, dòkler mrtvi se zbudijo, domače bóte ga Talíja, Klíjo.
Še drugi Nemci • Dunajski poet Johann Gabriel Seidl (1804– 1875) v Celju • V Mariboru Rudolf Gustav Puff (1808– 1865)
Nič več prijazno do Slovencev • Ljubljanski profesor Josef Julius Binder (1850– 1931) • Fritz Zangger (1877– 1939) iz Celja: „Ein gesellschaftlicher Verkehr zwischen Deutschen und Slowenen war vollkommen ausgeschlossen. Jeder Deutsche oder jeder Slowene, der sich in der Gesellschaft eines nationalen Gegners hätte blicken lassen, wäre also gleich als Verräter angeprangert worden. Nie betrat ein Deutscher einen Gastraum oder einen Tanzboden, wo Slowenen verkehrten, und umgekehrt. “ Josip Sernec. Spomini, 1927, 151. Družabna izmenjava med Nemci in Slovenci je bila popolnoma izključena. Vsak Nemec ali vsak Slovenec, ki bi se pojavil v družbi nacionalnega nasprotnika, bi bil takoj postavljen na sramotilni steber kot izdajalec. Nikoli ni Nemec prestopil praga gostilne ali plesišča, kjer so bili Slovenci, in obratno.
Nemško in slovensko pišoči • Dragotin Melcer (1814– 1878) • Dragotin Dežman (1821– 1889) • Luiza Pesjak (1928– 1898) • Etbin Henrik Costa (1832– 1875) • Josip Stritar (1836– 1923) • Jakob Alešovec (1842– 1901)
- Slides: 14