Kohezijska politika po letu 2013 Foto EK Matija

Kohezijska politika po letu 2013 Foto: EK Matija VILFAN v. d. generalni direktor Direktorat za Evropsko kohezijsko politiko Ljubljana, 6. junij 2012

Structural funds allocation by type of region 2007 -13 Total: € 347. 4 billion Convergence: € 199. 3 bn. (57. 4%) Cohesion Fund: € 69. 6 bn. (20%) Phasing out: € 13. 9 bn. (4%) Phasing in: € 11. 4 bn. (3. 3%) Competit. : € 43. 5 bn (12. 5%) Cooperation: € 8. 7 bn. (2. 5%) in current prices 2 © PW

Kohezijska politika 2014– 2020 Ø 336 milijard evrov – KP ostaja ključna razvojna politika EU Ø 2 cilja – Cilj naložbe za rast in delovna mesta v državah članicah in regijah (96, 5%): • Strukturni skladi: – manj razvite regije (48%) – regije v prehodu (11, 6%) s posebnim statusom regij, sedaj pod 75% – bolj razvite regije (15, 8%) s posebnim statusom regij, sedaj pod 75% • Kohezijski sklad (20, 4%) – Cilj evropsko teritorialno sodelovanje (3, 5%): • Čezmejno sodelovanje (8, 6 mrd. €) • Transnacionalno (2, 4 mrd. €) • Medregionalno (0, 7 mrd. €)

Vzhodna in Zahodna Kohezijska Regija Ključna novost – dve regiji z različnimi stopnjami razvitosti in potrebami Poseben status Zahodno Slovenske regije, ki v obdobju 2007 -2013 ni dosegala 75% razvitosti.

Novosti glede na obdobje 2007 - 2013 1. Združitev kohezijskega dela s sredstvi za razvoj podeželja, pomorstva in ribištvo 2. Tematsko osredotočenje 3. Usmerjenost na rezultate 4. Pogojevanje 5. Programiranje

1. Združitev kohezijskega dela s sredstvi za razvoj podeželja, pomorstva in ribištva Ø skupna pravila za Evropski sklad za regionalni razvoj, Evropski socialni sklad, Kohezijski sklad, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo. Ø povezani in učinkovitejši skladi, usmerjeni k istim ciljem z osredotočenjem na izvajanje strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

2. Tematsko osredotočanje (1) krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij; (2) povečanje dostopnosti do informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter njihove uporabe in kakovosti; (3) povečanje konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter kmetijskega sektorja (za EKSRP) ter sektorja ribištva in akvakulture (za ESPR); (4) podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih; (5) spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj; (6) varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov; (7) spodbujanje trajnostnega prometa in odprava ozkih grl v ključnih omrežnih infrastrukturah; (8) spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile; (9) spodbujanje socialnega vključevanja in boja proti revščini; (10) vlaganje v spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje; (11) izboljšanje institucionalnih zmogljivosti in učinkovita javna uprava.

q Podrobnejše so tematski cilji razdelani v Skupnem strateškem okvirju. q Razlike v osredotočenju na različne tematske cilje med Vzhodno in Zahodno kohezijsko regijo so rezultat razlik v razvitosti regij, potreb in specializaciji. q Izmenjava dobrih praks med regijami EU bo zaradi osredotočenja na iste cilje na ravni EU, postala še plodnejša. q SI podpira osredotočenje: ‘’z omejenimi sredstvi na iste izbrane cilje in proti razprševanju sredstev’’, vendar želi več fleksibilnosti v osredotočenju, še posebej za Zahodno Slovenijo.

Tematsko osredotočanje (V / Z Slovenija): ØESS: • vsaj 25% (V) in 52% (Z) vseh sredstev • vsaj 60% (V) in 80% (Z) na do 4 investicijske prioritete • Vsaj 20% za socialno vključenost in revščino ØESRR (brez TP): • Vsaj 50 (V) oz. 60 (Z)% sredstev za raziskave, inovativnost, podjetništvo in nizkoogljično družbo (za slednje najmanj 20%)

3. Usmerjenost na rezultate Ø 2017– 2019 – pregledi dosežnih rezultatov Ø Delitev sredstev rezerv za uspešnost: 5% Ø Možnost začasne ustavitve plačil ob pregledu 2019 + finančna korekcija konec obdobja Ø SI zelo naklonjena preusmeritvi pozornosti na rezultate ‘’samo rezultati štejejo‘’ vendar brez dodatnega birokratskega bremena in le ob enkratnem pregledu doseženih rezultatov (2019). Ø SI nasprotuje korekciji na koncu obdobja, saj sta v deljenem upravljanju, skupaj tako EK in DČ odgovorna za doseganje rezultatov.

4. Pogojevanje Ø Predhodno pogojevanje: možnost ustavitve plačil že ob potrjevanju programskih dokumentov in do izpolnitve pogojev. Ø Samo za področja, kjer je neposreden vpliv na uspešnost izvajanja in učinkovitost porabe prispevkov skladov. Ø Primer: tematski cilj ‘Trajnostni promet in odprava ozkih grl’’ – pogoj je obstoj celovitega transportnega načrta/strategije na ravni države Ø SI podpira pogojevanje, saj zagotavlja pogoje za učinkovita vlaganja, nasprotuje pa makroekonomskim pogojevanjem.

Še odprta pot do nadaljnjih poenostavitev … Øskeptični do novih zahtev (akreditacija, letno zaključevanje, dodatna poročila itd. ), ki predstavljajo tudi dodatno birokratsko breme za upravičence Øzmanjšanje števila vključenih institucij, večje upoštevanje nacionalnih praks ØFinančno upravljanje: – N+3 za področje prometa in okolja – Razmislek o upravičenosti DDV, kot v obdobju 2007– 2013

Dosedanji USPEHI: 99 predlogov poenostavitev: upoštevan več kot vsak drugi predlog Slovenije, pri tem pa je bistveno, da so BILI DOSEŽENI KLJUČNI IN BISTVENI PREDLOGI, npr. : – Člen 87. 1. , na osnovi katerega bo sedaj omogočeno enotno izvajanje razvojnih politik v obeh kohezijskih regijah (pomembno npr. na področju inovacij). – Manj omejujoča oblika programskih dokumentov, predvsem pa večja fleksibilnost, ko gre za njihove spremembe. – Predhodne pogojenosti so sedaj jasno omejene zgolj na aktivnosti, ki so neposredno povezane z izvajanjem operativnih programov znotraj kohezijske politike ter z večjo pravno varnostjo držav članic. – Povečanje dopolnilnega financiranja na 10%. – Možnost plačevanja za velike projekte po posredovanju vloge na EK in ne šele ob potrditvi, skrajšan postopek njihovega potrjevanja, pri čemer bo več odločitev sprejetih (in dokončnih) že na nacionalni ravni in predvsem možnost podaljšanja roka za podpis pogodbe! – Možnost porabe sredstev Evropskega socialnega sklada tudi na območju Zahodnega Balkana. – Skrajšanje nekaterih administrativnih postopkov na eni strani ter podaljšanje nekaterih rokov pri poročanju, ki zmanjšujejo pritisk na države članice. – KS: financiranje stavb v privatni lasti za trajnostno rabo energije

5. Programiranje PRIPRAVA STRATEŠKIH RAZVOJNIH DOKUMENTOV Ø STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE Za obdobje 2014– 2020 opredeljuje vizijo in cilje razvoja, strateške usmeritve, razvojne politike, prednostna področja razvojnih politik, prioritetne ukrepe, investicijska področja ter institucionalne in strukturne spremembe, s katerimi bomo lahko ponovno ustvarili pogoje za rast in zagnali razvoj. Ø DRŽAVNI RAZVOJNI PROGRAM PRIORITET IN INVESTICIJ Predstavlja srednjeročno izvedbeno operacionalizacijo Strategije razvoja Slovenije in zajema vse finančne vire. Ø PARTNERSKI SPORAZUM Je osrednji dokument za črpanje EU sredstev iz vseh petih evropskih skladov v naslednjem večletnem finančnem okviru 2014– 2020, sporazum potrdi Evropska komisija. Ø OPERATIVNI PROGRAMI Za uporabo skladov kohezijske politike.

Programiranje se je torej že pričelo in pogajanja o kohezijski politiki po 2013 so se prevesla v drugo polovico. Pričakujemo še intenzivno leto usklajevanj. Hvala za pozornost!