GLOBALIZACIJA MEO APRIL 2011 GLOBALIZACIJA DEFINICIJA INDEKS GLOBALIZACIJE

GLOBALIZACIJA MEO, APRIL 2011

GLOBALIZACIJA - DEFINICIJA - INDEKS GLOBALIZACIJE (metode in izračun indeksa globalizacije) - DEGLOBALIZACIJA Ricardo, trgi brez meja, transakcijski stroški, kdo dobiva in kdo izgublja, lastniki premoženja in lastniki podjetij, Gvajana, - KRIZA: bo svet drugačen, zmanjšanje globaliziranosti, globalni standardi, enaka pravila za različne - EVROPA 2020

KOF globalizacijski indeks Ekonomska globalizacija Dejanski tokovi - Delež trgovine v BDP - FDI v BDP - Portfolio v BDP - Plačila tujcem v BDP Omejitve - Skrite ovire uvozu - Carinska stopnja - Davki na med. trgovino - Omejitve kap. Tokov 36% 50% 22% 29% 22% 27% 50% 22% 28% 27% 23% Politična globalizacija - Število ambasad - Članstvo v medn. organ. - Misije UN - Mednarodne pogodbe 26% 25% 28% 22% 25% Socialna globalizacija 38% - podatki o osebnih povezavah 33% (telefonski pogovori, transferji, turizem tujci, mednarodna pisma) - informacijski tokovi 36% (uporabniki interneta, TV aparati, trgovina s časopisi) - kulturne povezave 31% (Mc. Donalds restavracije, IKEA trgovine, trgovina s knjigami).

INDEKS GLOBALIZACIJE Skupaj Gospodarski Socialni Politični 1. Belgija. Singapur Švica 2. Avstrija Luksemburg 3. Nizozemska Irska 4. Švedska Malta 5. Švica Belgija Francija Avstrija Belgija Kanada Nizozemska Italija Belgija Avstrija Španija 26. Slovenija 23. Slovenija 32. Slovenija 53. Slovenija 153. Uzbekistan 154. Maldivi 155. Fr. Polinezija 156. Čad Butan Rokavski otoki Komori Kuba Kiribati Mongolija Rwanda Kenija Oman Papua Nova Gvineja Liberija Gvineja-Bissau

GOSPODARSKA USPEŠNOST - Delovanje gospodarstva, maksimiranje koristnosti potrošnikov maksimiranje dobička producentov, racionalnost - Merila uspešnosti - gospodarska blaginja in rast - izkoriščenost kapacitet in brezposelnost stabilnost in inflacija ravnotežje; notranje in zunanje delitev dohodkov in premoženja drugi kriteriji

LIZBONSKA STRATEGIJA ZASVOJENOST SODOBNIH DRUŽB Z GOSPODARSKO RASTJO 2000: vrh v Lizboni 2005: nov start strategije 2008: začetek tretjega ciklusa Lizbonske strategije KONKURENČNOST EU (na znanju temelječa družba) - Strukturne reforme: Kaj je to? Makroekonomska disciplina: izravnan proračun “Modernizacija” socialnega sistema in politike

Ali večji dobički zagotavljajo vlaganje v razvoj?

REALNI IN FINANČNI SEKTOR V ZDA

NOMINALNO POVPRAŠEVANJE

OGROŽENOST VELIKIH DRŽAV

KRIZA – NEPREDVIDLJIV POTRES ? Delovni dokument služb komisije – Ocena lizbonske strategije: ocena učinkov strategije, strukturne reforme povečale odpornost, KRIZA – padec ind. produkcije, brezposelnost 23 milijonov ali 10% aktivnega prebivalstva, proračunski primanjkljaji 7% BDP, javni dolg 80% BDP, izničeno dvajset let fiskalne konsolidacije; VZROKI – nizke naložbe v znanost, strukturne pomanjkljivosti, staranje prebivalstva, nedinamično poslovno okolje, nizka stopnja zaposlenosti; KRIVDA KOMISIJE – zanemarjanje agregatnega povpraševanja, dogmatični neoliberalizem, iluzije o družbi znanja

UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK IN SOCIALNA EKONOMIJA ZGODOVINA: - stari predlogi in zdaj že samoumevne univerzalnosti, - novejše razprave: Philippe van Parijs 2001, Sollow in Friedman - Slovenija: Veljko Rus, S. Dragoš (Brezplačno kosilo za vse? , Krtina 2004) V. Korošec: 2009), ZAKAJ DA IN ZAKAJ NE? Med komunizmom in trgom? Nekaj slovenskih univerzalnosti Prihodkovna in odhodkovna stran Odnos do drugih socialnih transferjev (nadomestitev ali dopolnilo), Pareto optimalnost UTD in davki UTD in trg dela - UTD in koristnost mnogih storitev – dodana vrednost? UTD in kriza – spreminjanje pogledov, omogočanje širjenja socialne ekonomije

EVROPA 2020 - PAMETNA RAST (smart growth) – razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju in inovacijah; - TRAJNOSTNA RAST – spodbujanje bolj konkurenčnega in zelenega gospodarstva, ki gospodarneje izkorišča vire; - VKLJUČUJOČA RAST – utrjevanje gospodarstva z visoko stopnjo zaposlenosti, ki krepi socialno in teritorialno kohezijo. KROVNI CILJI - 75% prebivalstva v starosti 20 -64 let mora imeti zaposlitev; 3% BDP EU je treba nameniti raziskavam in razvoju; Cilje 20/20/20 ne področju podnebja in energetike je treba doseči (- 20 emisije, +20 obnovljivi viri, + 20 učinkovitost porabe) Delež mladih, ki se odločijo za zgodnjo opustitev šolanja, mora biti pod 10%, vsaj 40% mladih mora uspešno zaključiti terciarno izobraževanje; Revščina naj bi ogrožala 20 milijonov ljudi manj kot zdaj.