Didaktini prironik Pouevanje psihologije Avtentine naloge v podporo

Didaktični priročnik Poučevanje psihologije Avtentične naloge v podporo preverjanja in ocenjevanja znanja Mag. Jasna Vuradin Popović, prof. psih. , svetnica Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007 -2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

CILJI POSODABLJANJA UN § § večja odprtost in izbirnost UN povečanje avtonomnosti učitelja (30 % ur izbirnih); posodobitev vsebin vključevanje sodobnih spoznanj psihologije, posodobitev didaktičnih pristopov (metod poučevanja) in posodobitev na ravni pričakovanih rezultatov več možnosti za metode aktivnega učenja + alternativne oblike preverjanja in ocenjevanja (14 % ali 10/70 ur laboratorijske vaje v skupinah); kakovost znanja aktualnost, trajnost in uporabnost znanja

ZASNOVA PRIROČNIKA Teoretični del § Spodbujanje razvoja kompetenc § Spodbujanje razvoja kritičnega mišljenja § Spodbujanje razvoja sposobnosti samorefleksije in samoregulacije § Spodbujanje razvoja spretnosti v medosebnih odnosih § Preverjanje in ocenjevanje znanja Primeri dobre prakse § Vsebine iz UN – predstavitev načrtovanja učne ure

Dvomi • Bujasova študija 1943. (virhttp: //cpi. ffzg. hr/razvoj_rh) • Rosenthal in Jacobson 1968 ( v Ginnis, 2004) – študija o pričakovanju učitelja Pigmalionov učinek • Znanje in ocenjevanje sta subjektivni kategoriji (Ginnis, 2004)

Razlike v dojemanju preverjanja razumevanja • Neodvisni raziskavi ( Javornik s sod. 2008 in Tomažič, 2008 v Razdevšek Pučko, 2009): - učitelji odgovarjajo, da sproti preverjajo razumevanje vsebine - dijaki ne mislijo tako > razlike v oceni so statistično pomembne.

Kaj je znanje • Priklic informacij • Interpretacija in razumevanje • Ustvarjanje novih odnosov med informacijami • Sprememba vedenja

Nameni preverjanja in ocenjevanja • Povratna informacija učencu samopreverjanje preide v samouravnavanje • Povratna informacija učitelju • Povratna informacija staršem in nadrejenim • Usmerjevalna in selekcijska naloga

Načini ocenjevanja • Diagnostično – ugotavljanje predznanja • Formativno – sprotno (učitelj, učenec, udeleženci pri avtentičnem preverjanju) opazovanje, pogovor, posvet. • Selekcijsko

Vrednotenje • Usposabljanje učiteljev za formativno preverjanje znanja – 24 učitelja matematike in naravoslovja, obdobje 8 mesecev. • Izboljšali so se testni rezultati učencev v primerjavi s kontrolnimi skupinami (Wiliam, Lee, Harrison & Black , 2004 v Razdevšek Pučko 2009

Teorije učenja in poučevanja • Kognitivne (konstruktivizem, –Bodenhamer in Hall, 1999 v Ginnis, 2004) in humanistične teorije (naravna želja po samouresničevanju – Ryanin in Deci, 2000, v Peklaj, 2009) drugače od tradicionalnega pojasnjujejo procesa učenje in spomin (spominske mreže) • Novo učenje – novo ocenjevanje • Učitelja se razbremenjuje naloge posrednika znanja • Znanje je ekonomska kategorija

Nov model učenja Abbot in Ryan (v Ginnis, 2004) • Obvladovanje osnovnih spretnosti • Sposobnost delovanja v skupini • Sposobnost delovanja kljub neprestanim motnjam • Delovanje na različnih ravneh na različnih področjih • Pretežno uporaba govornih spretnosti • Reševanje problemov in odločanje

KOMPETENČNI PRISTOP VSEBINSKA ZNANJA PROCESNA ZNANJA KOMPETENCA (sposobnost, zmožnost) STALIŠČA IN VREDNOTE • Deklarativna znanja (vsebina, dejstva) • Procesna in proceduralna znanja (miselni procesi in postopki) • Stališča in vrednote

Smernice za načrtovanje ocenjevanja avtentičnih nalog (K. Luongo – Orlando, 2008) 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Opredelitev cilja in pričakovanih dosežkov Priprava naloge na osnovi katere bomo ocenjevali učne dosežke Načrtovanje pouka, ki pripravi dijake na avtentično nalogo Oblikovanje postopkov in orodja za vrednotenje dosežkov (opisni kriteriji, merilne lestvice, posvet, opazovanje) Izdelava naloge Zbiranje dokazil in ovrednotenje Refleksija dijakov in določanje novih ciljev Interpretiranje in uporaba rezultatov

NAČRTOVANJE UČNEGA PROCESA § § § Kako načrtovati učni proces, da bomo zadostili splošnim ciljem in razvijali tudi kompetence (vsebinska, procesna in strateška znanja)? Vsebinsko : procesno načrtovanje poudarek je preusmerjen iz dejavnosti učitelja/-ice na to, kaj se dogaja z dijaki; iz vsebin na procese. NAČRTOVANJE OD ZADAJ NAPREJ (ang. backward design) (Wiggins, 1998, v Rutar Ilc, 2003): 1. identifikacija učnih ciljev in zaželenih rezultatov 2. snovanje preverjanja in ocenjevanja, 3. načrtovanje oblik in metod dela oz. priprava na pouk.

NAČRTOVANJE OD ZADAJ NAPREJ (Wiggins) Izberemo ali izdelamo naloge in vprašanja, ki omogočajo preverjanje in ocenjevanje zaželenih ciljev: § naloge in vprašanja pripravimo na vseh taksonomskih ravneh, § avtentična naloga: • informativna zloženka, • predstavitev snovi v drugem oddelku (povezava soc. in psih. ) • analiza člankov in reklam, • članek v reviji, TV oddaja o določeni temi • izvedba okrogle mize, • predavanje za starše, predavanje za nižje oddelke • učenje sošolca, Način (vsebina) • esej ocenjevanja določa • dnevniški zapisi način (vsebino) poučevanja in učenja!

AVTENTIČNE NALOGE § § Klasično preverjanje in ocenjevanje nižje taksonomske ravni in omejeni procesni cilji Preverjanje širše palete znanj in razvoj kompetenc omogočajo različni praktični preizkusi: referati, raziskovalne naloge, debate, igre vlog, laboratorijske vaje, eksperiment značilnosti avtentične naloge • • • (Rutar Ilc, 2003): so bliže življenjskim in poklicnim situacijam, spodbujajo transfer in učinkovito uporabo znanja, večja avtonomnost in ustvarjalnost v ospredje pridejo druge močne plati učenca, skupinsko delo in sodelovanje, rezultat je izdelek, ki ima uporabno vrednost.

PRIMERI DOBRE PRAKSE – načrtovanje učne ure ( obrazec) • Poglavje: Učni sklop: • Bistveno vprašanje (Wiggins 1998, v T. Rupnik, Vec in Kompare A. 2006) • Operativni cilji: vsebinski in procesni ( Marzano – kompleksno mišljenje, sodelovanje, delo z viri, kritično mišljenje, samorefleksija) • KOMPETENCE • Oblika dela, metoda dela, medpredmetne povezave • PRIČAKOVANI DOSEŽKI UČENCEV

Opis strategija poučevanja : : DEJAVNOSTI UČITELJA/-ICE DEJAVNOSTI UČENCEV 1. Orientacija 2. Izgrajevanje znanja 3. Poglabljanje, razširjanje in uporaba znanja 4. Preverjanje in ocenjevanje znanja Literatura in viri UČNI LISTI

OPISNI KRITERIJI Učenci so s kriteriji seznanjeni vnaprej in sodelujejo v snovanju istih. § Razumevanje, uporaba in sinteza znanja: • Poznavanje, razumevanje in uporaba ustreznih pojmov in psiholoških spoznanj, • ponazoritev s primeri, uporaba v novih situacijah ter medsebojna primerjava in povezava. § Kakovost izdelka (za zloženko): • zloženka ima vse zahtevane elemente, • upoštevane značilnosti in oblika sporočanja (jasnost, preglednost, zanimivost, informativni značaj, estetsko in izvirno oblikovanje).

OPISNI KRITERIJI § Delo z viri: • Uporabljeni raznoliki in ustrezni viri (več virov, tiskani in internetni viri, strokovnost virov), • ustrezno in dosledno navajanje. § Sodelovanje (ocenjujejo učenci sami): • ali posamezni člani skupine aktivno sodelujejo v skupini pri ugotavljanju in izvajanju potrebnih korakov v procesu, • ali so pri tem samoiniciativni. § Povratna informacija naj bo konkretna, po kriterijih (učenec je najprej ocenjen po vsakem kriteriju posebej, končna ocena pa je odvisna od točk / ocen na vseh kriterijih).

OPISNI KRITERIJI ZA AVTENTIČNO NALOGO § § Predstavljanje idej (dnevniški zapis): – Vsebovanost potrebnih elementov v raziskovalnem poročilu – Temeljitost in organiziranost predstavljenih ugotovitev Predstavljanje idej (govorni nastop): - samostojnost in tekočnost razlage, točnost izgovarjanja strokovnih izrazov, ustreznost odgovorov na vprašanja

OPISNI KRITERIJI ZA AVTENTIČNO NALOGO § Samorefleksija: – – § zavedanje doživljanja in spreminjanja čustev ocena lastne učinkovitosti (spreminjanje čustev pod vplivom mišljenja) Analiza in sinteza na podlagi izkušnje: v pojasnitev in utemeljitev možnost spreminjanja svojih čustev v Nasveti o uporabnosti vplivanja na čustva s spreminjanjem kognitivnega ozadja

VREDNOTENJE REFLEKSIJA DIJAKOV in ostalih • Deskriptivna statistika – večina zadovoljna, pripombe glede poudarjanja psihologije in zahtevnega dela • Kvalitetni izdelki • Pozitivni odzivi in zanimanje staršev • Pozitivni in negativni odzivi učiteljev

POVZETEK • Predstavitev priročnika – vzvratno načrtovanje, razvijanje vseživljenjskh kompetenc in kritičnega mišljenja • Razvijanje in uvajanje novih oblik preverjanja in ocenjevanja znanja • kvalitetnejše in trajnejše znanje

Literatura in viri: • • • Ginnis. P (2004). Učitelj-sam svoj mojster. Rokus. Ljubljana. Luongo –Orlando, K. (2008). Drugačno preverjanje znanja. Predlogi za avtentično spremljanje napredka. Rokus Klett. Ljubljana. Marentič Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. DZS. Ljubljana. Pečjak, S. , Košir, K. (2002). Poglavja iz pedagoške psihologije. Filozofska fakulteta. Ljubljana Peklaj, C. (2009). Učiteljske kompetence in doseganje vzgojo-izobraževalnih ciljev v šoli. Filozofska fakulteta. Ljubljana. Razdevšek Pucko, C. (1995). Opisno ocenjevanje. Pedagoška obzorja. Novo mesto. Rupnik Vec, T. uredila (2005). Spodbujanje aktivne vloge učenca v razredu. ZRS za šolstvo. Ljubljana. Rupnik Vec, T. in Kompare, A. (2006). Kritično mišljenje v šoli. ZRS za šolstvo. Ljubljana. Rutar Ilc, Z. (2003). Pristopi k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju. ZRS za šolstvo. Ljubljana. Wolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Educy. Ljubljana. Zupan, A. uredila. (2005). Od opazovanja do znanja, od znanja h kompetencam. ZRS za šolstvo. Ljubljana.