TIMSKO POUEVANJE PLINI Pripravila Natalija Pavoevi oldo Daniel

TIMSKO POUČEVANJE - PLINI Pripravila: Natalija Pavoševič Žoldoš Daniel Bernad DVOJEZIČNA SREDNJA ŠOLA Lendava KÉTNYELVŰ KÖZÉPISKOLA, Lendva Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007 -2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

TIMSKO POUČEVANJE - PLINI • OBLIKA TP: KOLABORATIVNO(= DIALOGIČNO) • TIM SODELUJOČIH UČITELJEV: Natalija Pavoševič Žoldoš, Daniel Bernad • MEDPREDMETNA POVEZAVA: Kemija in Fizika • TEMA: Plini • RAZRED: 2. letnik gimnazije • DATUM IZVEDBE: april 2009

Zakaj takšna oblika poučevanja? Da dijaki ugotovijo podobnosti oziroma razlike pri dveh različnih predmetih (kemiji in fiziki) pri obravnavi iste učne enote: PLINI

UČNI CILJI: • razvijajo spretnosti v izražanju, povezovanju in računanju. • razvijajo naravoslovno pismenost in s tem zavedanje o soodvisnosti naravoslovnih predmetov • dopolnjujejo in poglabljajo znanje o plinih in plinskih zakonih • primerjajo kemijsko in fizikalno terminologijo, simbole in formule ter se navajajo na njihovo uporabo • uporabljajo enote SI • poznajo zvezo med množino, molsko maso, prostornino, tlakom in temperaturo

PRIČAKOVANI REZULTAT - i • znajo uporabiti plinske zakone in splošno plinsko enačbo za izračun količine plina (mase, množine, števila delcev) oz. pogojev, pri katerih se plin nahaja (tlak, prostornina in temperatura) • razlikujejo med enotami, oznakami, konstantami in imeni plinskih zakonov, ki se uporabljajo pri enem oz. drugem predmetu • spoznajo in razumejo diagrame, ki ponazarjajo plinske zakone

POTEK URE • MOTIVACIJA : KRIŽANKA (ponovitev kemijske snovi prejšnje šolske ure). Rešitev križanke je naslov obravnavane snovi : PLINI • Ponovitev agregatnih stanj in njihovih lastnosti

• Razlaga termodinamičnih količin, ki opredeljujejo pline in primerjava s kemijo (enote) • Izpeljava oz. zapis plinske enačbe pri fiziki in primerjava s plinsko enačbo znano iz 1. letnika kemije ter primerjava obeh konstant NAPREJ

NAZAJ

NAZAJ

• Primerjava poimenovanj Plinskih zakonov, predstavitev grafov oz. krivulj za posamezni plinski zakon: • IZOTERMA – Boyle-Mariottov zakon • IZOBARA – Gay-lussacov I. zakon • IZOHORA - Gay-lussacov II. zakon NAPREJ

Animacija NAZAJ

Animacija NAZAJ

Animacija NAZAJ

• PREVERJANJE IN UTRJEVANJE (Delovni list) • grafi, • računske naloge PLINSKI ZAKONI

REFLEKSIJA Kaj bi lahko naredili drugače? Uro bi lahko izvedli v obeh paralelkah hkrati, tako bi lahko privarčevali na času in lažje organizacijsko izvedli uro.

Kakšne učinke smo dosegli pri dijakih? Zaradi takšnega načina izvajanja pouka bo znanje bogatejše, bolj celostno in uporabno.

Kakšne prednosti vidimo pri takšnem načinu dela? • • Povečanje aktivnosti dijakov Celostno in uporabno znanje Večja specializiranost posameznega učitelja Porazdeljena odgovornost učiteljev za doseganje vzgojno – izobraževalnih ciljev • Večja izvirnost idej, predlogov in znanj (več glav več ve)

Kje vidimo ovire? • Organizacija (priprava) urnika • Več priprav na takšne oblike poučevanja ( v začetku)

Kakšni so načrti za naprej in kaj v ta namen potrebujemo? • Postopno uvajanje čim večjega števila TP. Do sedaj izvedene primere pa izpopolniti. • Čim več primerov dobre prakse (izmenjava izkušenj). • Dobro voljo in pripravljenost učiteljev za izvajanje takšnih oblik poučevanja. • Čas