Slovenska literarna zgodovina danes Miran Hladnik Literarna zgodovina

Slovenska literarna zgodovina danes Miran Hladnik

Literarna zgodovina je. . . • nacionalno zamejen pojem • strukturirana je kot velika razvojna zgodba, • urejena po periodizacijskih poglavjih

Literarna zgodovina v širšem pomenu zajema. . . obravnavo večjega števila tekstov in avtorjev – v določenem obdobju – v določenem žanru – okrog specifičnega motiva – regije – ali kakšnega drugega dela literarnega sistema

V ožjem pomenu. . . so to sintetične monografije z nekoč standardnim naslovom zgodovina slovenskega slovstva (ZSS): • • • Karel Glaser, ZSS, 1– 4 (1896– 1900) Ivan Grafenauer, Kratka ZSS (1919) France Kidrič, ZSS od začetkov do Zoisove smrti (1929– 38) Ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina 1848– 1895, 1– 6 (1955– 85) Matičina ZSS (1956– 71) + Slovenska književnost 1945– 1965, 1– 2 (1967) Anton Slodnjak, Slovensko slovstvo (1968) Franc Zadravec in Jože Pogačnik, ZSS, 1– 8 (1968– 72) Slovenska književnost, 1– 3 (1998– 2001) Matjaž Kmecl, Tisoč let slovenske literature (2004)

Literarna zgodovina združuje. . . • enciklopedični vidik (kjer se išče kompromis med željo po vseobsežnosti in nujno selektivnostjo) in • sintetični vidik (ki prinaša reinterpretacijo in rekonceptualizacijo poznanih razvojnih zgodb)

Literarno zgodovino silijo v spremembe. . . • virtualizacija življenja • informatizacija družbe (odmiranje koncepta genialnega avtorstva oz. distribuirana kooperativna omrežna produkcija znanja) • nove možnosti prezentacije oz. vizualizacije

Kako so se spremenili pogoji za literarno zgodovino v zadnjih 10 letih? • korpusi digitalno dostopnih besedil (d. Lib, Wikivir) • spletna orodja za prezentacijo rezultatov (Wikipedija) – skupinsko avtorstvo (toda obenem priznavanje avtorstva!) – prostovoljstvo (neprofesionalnost) – fragmentarnost, mozaičnost, nedokončanost • koncept seznama

Nova pričakovanja v zvezi z literarno zgodovino • enciklopedičnost (strokovni jezik nam. znanstvenega, splošni interesent nam. profesionalnega) • • • vseobsežnost participativnost (demokratičnost) kontekstualnost internacionalna primerljivost (globalnost) samorefleksivnost (npr. historiat in pogovorna stran na Wikipediji) • inštitucionalna nevezanost • slikovitost

Wikimedijina spletišča • • • Wikipedija (enciklopedični prispevki) Wikivir (literarna besedila) Wikiknjige (priročniki, literarna zgodovina) Wikiverza (študentski referati, projekti) Wikislovar Zakaj spet ta Wikipedija? S stopnjo udeležnosti jezika na Wikipediji se meri njegova preživitvena sposobnost.

Načrt slovenske literarne zgodovine v obliki Wikiknjige • moteče – ni podvržena recenzijam ekspertov > ni točk – ni odgovornega urednika ali glavnega avtorja – izpostavljena je posegom “od zunaj” • perspektivno – ni podvržena recenzijam ekspertov > ni točk – ni odgovornega urednika ali glavnega avtorja – izpostavljeno je posegom “od zunaj”

Glavna poglavja literarne zgodovine Včasih V bodoče • Od obdobja do obdobja • Produkcija, Distribucija, Recepcija, Besedila in Obdelava

Nova poglavja literarne zgodovine: Produkcija • • • Šole ustvarjalnega pisanja Študij književnosti Subvencije, štipendije, honorarji Ponatisi Književnost Slovencev, ki pišejo v španščini, nemščini, angleščini, italijanščini … Narečna književnost, književnost v slengu Prevodi slovenske književnosti v druge jezike Uredništvo Kibertekst

Nova poglavja literarne zgodovine: Distribucija • Založbe • Knjigarne, antikvariati, knjižni klubi • Knjižnice • Samozaložbe • Nastopi (tiskovne konference, branja, sejmi, nastopi na TV) • Množične izdaje za prodajo na bencinskih črpalkah, v veleblagovnicah in trafikah Mediji • Knjiga • Periodika: literarne in kulturne revije, časniki (podlistek, literarne priloge), » fenzini « (anarhistični, gejevski …) • Zvočne knjige • Novi mediji (besedilne zbirke na spletu, hiperliteratura …; notesniki, bralniki, mobilni telefoni …) • Gledališče • Dramatizacije (gledališče, radio, film, TV, strip, libreto, uglasbitev, recitacija, performans, postdramsko gledališče z montažami tekstov, računalniška igra)

Nova poglavja literarne zgodovine: Recepcija • • Izvirna in prevedena književnost Branje (izposoja, kupovanje) Poslušanje Gledališka recepcija Recepcija kibertekstov Avtorske pravice Bralski forumi (TV, splet)

Nova poglavja literarne zgodovine: Besedila • • • Zgodovinski roman (biografski roman, časovni roman) Pustolovski roman Fantazija Avtobiografija Družbenokritični roman Duhovna literatura Znanstvena fantastika Kriminalka Humoristična literatura Mladinski žanri Drugi žanri: potopisna literatura (planinska literatura), športni roman, kmečka povest, pornografija, ženska literatura, dr. roman, fanovska literatura, o različnih poklicih/statusih (manekenka, študent, zapornik, ločenka, umetnik, invalid …)

Nova poglavja literarne zgodovine: Obdelava Kanonizacija • Uredništvo kritičnih izdaj (Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev) • Antologije • Nagrade • Ponatisi, proslave, jubileji, konference, simpoziji, muzeji, spominska obeležja in sobe, literarne poti, digitalizacija, besedilne zbirke) Inštitucije (fakultete, inštituti, akademija, slovenistike v tujini) Literatura in. . . • Uporaba v filozofiji, sociologiji, zgodovini, psihologiji, etnologiji, muzikologiji, kulturologiji • Literatura v reklami, v grafitih, v osmrtnicah, ob osebnih obletnicah in drugih družabnih priložnostih • Literatura in druge umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, arhitektura, glasba …) • Literatura in stvarnost (fiktivnost, roman s ključem, tematizacija aktualnih zgodovinskih dogodkov) • Literatura in (kulturna) zgodovina • Literatura in pravo (cenzura, odgovornost, etika) • Literatura in politika (dvorni poet, zapornik, ljudski tribun) • Literatura in kultura (nacionalno, intelektualno) • Literatura in ekonomija • Literatura in prostor: geomapiranje, prostorske prezentacije, Literatura in konkurenčni mediji, Literatura in SAZU Literatura v šoli (Učbeniški izbori, Učni načrti, Osnovna šola, Srednja šola, Fakulteta, Obvezno šolsko : rekreativno branje)

Novosti so torej. . . • slovenščina ni več glavni pogoj slovenske književnosti • samo tekst > tudi kontekst • samo kanonizirana besedila (besedna umetnost) > kompletna literarna produkcija • pozornost na avtorju > pozornost na bralcu • velika razvojna zgodba > katalogiziranje izbirnih možnosti

Velika razvojna zgodba je postala odveč, ker. . . • je bil njen cilj dosežen z udržavljenjem nacije • ni obvladala velikega porasta produkcije besedil • je literarni sistem izgubil privilegirano družbeno pozicijo • je iz ekoloških razlogov koncept razvoja postal problematičen

Gre za radikalno spremembo, saj je razvoj v konceptualnem temelju literature in literarne zgodovine • Predgovor Slovenske književnosti 1945– 1965, 1: » Razprava o povojni slovenski književnosti, obravnavani po literarnih zvrsteh, je prvi sistematični poskus, ugotoviti poglavitne razvojne smeri, značilnosti in vrednote novejše literarne dejavnosti na Slovenskem. « • Prvi stavek prvega poglavja o literaturi v Slovenski književnosti, 3 (2001: » Pesništvo ima v slovenskem slovstvu najbolj sklenjen razvoj in razmeroma veliko umetniških uspehov. « • Prvi stavek leksikonske definicije literarne zgodovine: » The history of literature is the historical development of writings « (Literary history, Wikipedia, the free encyclopedia)

Informacijska družba. . . razume razvoj v smislu večanja človeških informacijskih izbir (tj. znanja), to pa najlepše ilustrira stalno dopolnjujoči se seznam: – – –. . .

Seznam. . . kot alternativno možnost konceptualnega urejanja in obvladovanja sveta (ki nadomešča oz. dopolnjuje koncept zgodbe), teoretično utemeljuje Umberto Eco, Vrtinec seznamov, 2011: Zgodba želi pojave definirati po njihovem bistvu (esenci), seznam pa jih definira z naštevanjem njihovih lastnostih. Seznami v principu sporočajo, da je svet neskončen oz. ne(i)zmeren, raznoroden, nesklenjen oz. nepovezan, neorganski, brezsrediščen, nehierarhičen, torej težko obvladljiv.

Izkušnja seznamskega dojemanja sveta ni nova • literarni žanri z naštevalno kompozicijo • literarnovedni naštevalni diskurz • pomoč računalnika: close reading (poglobljeno branje) > distant reading (oddaljeno branje) • izguba avtonomnosti literarne vede > pa kaj?

Naloga literarne zgodovine. . . je zdaj namesto oblikovanja velike razvojne zgodbe, ki je uspešno organizirala literarno materijo preteklih obdobij > registriranje in katalogiziranje novih izbirnih možnosti (žanrskih, slogovnih, sporočilnih, avtorskih, medijskih itd. ). Skrbništvo nad literarnimi seznami bo v prihodnosti zadostno osmišljalo njeno eksistenco.