Trivialna literatura Miran Hladnik Glavni vpraanji Kaj razumemo

Trivialna literatura Miran Hladnik

Glavni vprašanji Kaj razumemo pod trivialno literaturo? Kaj si mislimo, da je treba z njo početi?

Knjige za preprosti narod in mladino

Knjige za preprosti narod in mladino

Knjige za preprosti narod in mladino

Knjige za preprosti narod in mladino

Kaj je to trivialno? SSKJ: triviálen -lna -o prid. (a ) knjiž. 1. vsebinsko prazen, obrabljen, malovreden: trivialni dovtipi; trivialne misli / trivialna melodija / trivialen okus poslušalcev 2. vsakdanji, nepomemben: trivialne malenkosti; to so trivialne stvari; trivialno vprašanje ● trivialna šola v stari Avstriji osnovna šola v manjših krajih z najosnovnejšim učnim programom ◊ lit. trivialna literatura množično razširjena, navadno umetniško manj vredna literatura; mat. trivialna rešitev enačbe takoj razvidna ♪

Kaj je trivialna literatura? Literatura s poudarjeno psihosocialno uporabnostjo, po domače: literatura, ki je ne beremo, da bi uživali v tem, kako je narejena, ampak zato, ker nam pomaga urejati osebne in družbene odnose. Trivialna literatura je pisanje, ki se mu je v zgodovini prilepila negativna vrednostna oznaka.

Pomen besede trivialen na spletu večinoma gre za matematično strokovno rabo (Wp-ja): “Trivialnost je izraz, ki se uporablja v nekaterih tehničnih primerih za enostavne preskuse in definicije. Izraza trivialnost in trivialen se pogosto uporabljata za objekte, ki imajo preprosto strukturo (trivialni objekti). ” Starševski čvek (Med. Over. Net): http: //med. over. net/forum 5/read. php? 151, 3200744

Kaj naj počnemo s trivialno literaturo? Jo preganjamo, omejujemo, se nad njo zgražamo, je ne obravnavamo v šoli. . . Ji priznamo, da opravlja pomembne kulturne funkcije in ima pravico do obstoja, jo beremo in obravnavamo emancipirano.

Od kod sploh obujene zadrege s trivialno literaturo? Literarna produkcija je neobvladljivo velika, piše in objavlja lahko prav vsakdo --> od tod skrb literarne vede, kako to količino selekcionirati za šolski kanon. Tako imenovana resna literatura se je znašla na družbenem robu in ljubosumno zre na uspešnost popularnih pisateljskih kolegic, ki jim sicer ne pripisuje nobene literarne vrednosti.

Govoriti nameravam. . . o izrazih za popularno literaturo (in o terminoloških dilemah nasploh) o pojavu, ki ga s temi izrazi opisujemo o literarni vedi, ki ne ve, ali bi popularno literaturo obravnavala ali pa jo prepustila drugim strokam

Za kdaj pozneje Miran Hladnik, Trivialna literatura, 1983 (Literarni leksikon, 21); http: //lit. ijs. si/trivlit 1. html Andrijan Lah, Mali pregled lahke književnosti, 1997. Tole predavanje: http: //www. ff. unilj. si/oddelki/slovenistika/mh/Imena_popular nosti. pdf Prosojnice za predavanje: http: //www. ff. unilj. si/oddelki/slovenistika/mh/tl. ppt

Izrazi za trivialno trivialna literatura popularna literatura žanrska literatura lahka književnost množična, potrošna, kič, šund, plaža. . . Opozicija trivialni literaturi so elitna literatura kanonizirana literatura umetniška literatura klasika Od vseh literarnih funkcij je tu važna samo estetska, tj. vprašanje, KAKO je tekst narejen.

O izrazju Nič se nam ni treba zmeniti, da bomo uporabljali samo enega od terminov, ki so v obtoku (popularna, trivialna, žanrska, lahka, množična. . . literatura). Namesto za terminološka razglabljanja uporabimo energijo raje za analizo pojava samega. Ne obremenjujmo se z ustreznostjo tujim leksikonskim definicijam, saj te ne izhajajo iz slovenskega gradiva in ne ustrezajo vedno domači literarni pojavnosti.

Vrste razvrednotenja estetsko moralno-idejno oz. funkcionalno zaradi množičnosti

Zgodovinske oblike trivialnega glede na vrsto razvrednotenja kič = estetsko sumljiva (Pavlina Pajkova) šund = estetsko in idejno-moralno sumljiva poljudna lit. = estetsko šibka in množična (slovenske večernice) popularna lit. = idejno-moralno sporna in množična (Ivan Pregelj, Mlada Breda) kolportaža = estetsko in idejno-moralno sporna ter množična (Grofica beračica) uspešnice = množična (Goran Vojnović, Čefurji raus) (paraliteratura = idejno-moralno sporna, Prešernovi obsceni verzi)

Predsodki v zvezi s TL da smo si edini v tem, kaj pod pojem spada da je lahko prepoznavna da je predvidljiva: že vnaprej vemo, kakšen bo konec da je napisana iz ideološko manipulativnih in iz komercialnih pobud

Nič ni tako zelo jasno, kaj naj bi bila trivialna literatura ali Prevrednotenje trivialnega V očeh marksistične literarne vede je nekonformistična trivialna literatura izgubila negativni predznak. Ekskluzivizem in hermetičnost sta elitni literaturi zapravila kredit. Postmoderna je rehabilitirala žanrsko pisanje in ukinila razlikovanje med elitno in trivialno literaturo.

Katero od teh dveh besedil je trivialno? Ali veš, da umiram, ljubi moj! Kajne, ko bi vedel, prihitel bi k moji postelji podat mi roko v slovo. O, želela bi pač, da bi mi tvoje ljube roke zatisnile oči, potem ko so še enkrat gledale tvoje obličje, ko so pile zadnjikrat mile žarke tvojega očesa. A ti, prijatelj moj, bivaš daleč od mene in umreti mi je brez tebe. Čudno! Brez bolečine čutim, da se mi bliža konec mojih dni. Ginejo mi moči; samo toliko mi jih je ostalo, da morem še misliti nate. Ne bom te videla več na tem svetu. Vendar pojdem mirno od tod. Vera me uči in ta sladki nauk mi potrjuje srce: onkraj groba se prične naše pravo življenje. Tam te bom videla, tam se združim s tabo, v srečni deželi, kjer ni solz, kjer ni ločenja. To upanje mi lajša in slajša zadnja trenutja. Vedno bi bila molčala, zatajila svoje srce, ali sedaj ko mi hoče smrt upleniti, kar nikdar moje bilo ni in kar je vendar moje vse, sedaj sem toliko drzna, da se borim pred vsem svetom z njo! Ljubila sem ga od nekdaj; kajti živela sem vendar le od onega presrečnega hipa tam med rožami na čarobnem vrtu. Zatorej ga bodem ljubila, dôkler živim. Kar začetka nima, temu tudi konca ni. Sedaj umevam Bogá. V onem presrečnem hipu, v katerem sem ga prvič videla tam, kjer — gorjé, gorjé! — sedaj umira, pogreznila se mi je prešlost, iz nje se svetila samó materina slika, mili zvezdi podobna. In k nji se obrača tudi sedaj željno oko, k nji neprestano kličem: » Mati, mati, kaj mi je trpeti! «

Je sentimentalnost trivialna? Josip Stritar, Zorin, 1870 Luiza Pesjak, Beatin dnevnik, 1887 Izključno na podlagi besedilnih lastnosti sodb o trivialnosti ne moremo izrekati. Odločilna je vednost o kontekstu: - množični konzum - kritiška recepcija (naklonjena : odklonilna) - avtorska intenca (umetniška stremljivost : rekreativnost) Ker tudi klasiko lahko beremo na enak način kot kriminalko, je bolje razlikovati med trivialnim in netrivialnim branjem kot med trivialnimi in netrivialnimi besedili.

Sonda v slovensko romaneskno proizvodnjo 1900 -1950 1900 Fran Zbašnik: Z viharja v zavetje: Roman iz življenja preproste deklice (popularni roman) Cooper, James Fenimore: Natanael Bumppo. 1, Strelec: Povest, predelana za mladino (divjezahodna povest) 1920 Vladimir Levstik: Višnjeva repatica: Satiričen roman (humoristični roman) Green, Anna Katharine: Za milijoni: Roman (detektivski roman) France, Anatole: Pingvinski otok (fantastični satirični zgodovinski roman) 1940 Edo Deržaj: Pod špiki (planinska povest) Anton Ingolič: Na splavih: Roman (folklorna, pokrajinska povest oz. reportažni roman) France Novšak: Hudobni angeli: Roman otroka (razvojni roman, roman o dijaški erotiki, kritika nezadovoljna) Štefka Strojnik: Jastreb kroži: Roman (ne v kritiki ne v lit. zgodovini nič o tem romanu!) + 6 prevedenih romanov: Kaj od naštetega poznamo vsaj po imenu? Romani imajo žanrske oznake: so zato trivialni?

Izrazi za trivialno danes

Književnost ali literatura? Trivialna literatura : trivialna književnost = 3 : 1 (v Najdi. si celo 7 : 1) Popularna literatura : popularna književnost = 3 : 1 Lahka književnost Žanrska literatura

Angleške ustreznice Leksikonski gesli formula fiction in popular fiction kažeta na geslo genre fiction.

Drugi pogosti termini 1600000 1400000 1200000 1000000 Pl. literatura popularna 800000 Fr. littérature populaire 600000 Nem. Trivialliteratur 400000 200000 0 Google Raba izrazov je nacionalno specifična. In relativno nestabilna.

Predmet je isti, drugačna je samo perspektiva nanj trivialna literatura – izraz poudarja navezanost na nemško razpravno tradicijo in opozicijo z elitno literaturo popularna literatura – izraz poudarja množičnost in vpetost v popularno kulturo žanrska literatura – izraz poudarja formalno plat besedil (snov, formule) in pomen za bralca

Kaj pomeni biti popularen na slovenski literarni sceni: kupovan ali izposojan? Izposojan (gl. Cobiss)! Najbolj izposojane knjige 2010

Woodiwissova, Kathleen Woodiwissova

Slovenske popularne knjige? Med prvimi stotimi knjigami so od slovenskih avtorjev leposlovni klasiki (Prešeren, Tavčar, Prežih) in mladinski pisatelji (Peroci, Partljič, Pečjak, Seliškar, Kovič, Milčinski, Makarovič)

Najbolj izposojane domače knjige za odrasle (gl. seznam avtorjev za knjižnično nadomestilo) Vse popularne knjige so žanrske, izjema sta Vojnović in Pahor.

» Upravičenci do knjižničnega nadomestila « Na seznamu je 17. 000 živečih slovenskih avtorjev 1. Desa Muck, (= 0, 9 % populacije) s skupaj 2. Ivan Sivec, 2. 122. 197 izposojami v letu 3. Primož Suhodolčan, 2010. Zares uspešnih je 4. Svetlana Makarovič, manjšina: več kot 1000 5. Bogdan Novak, izposoj ima 329 avtorjev (1, 9 6. Janja Vidmar, %), ki pokrijejo 58 % vseh 7. Mojiceja Podgoršek, izposoj. Več kot 100 izposoj . . . ima 3009 avtorjev (17, 8 %), 11. Feri Lainšček 21. 000, njihov delež pa je že 95 %. 36. Goran Vojnović 7000, Leposlovje je na vrhu 38. Boris Pahor, seznama, kar pomeni, da 39. Drago Jančar. biti popularen pisec pomeni pisati leposlovje, zlasti mladinsko leposlovje:

» Prava « (= nemladinska) trivialna literatura Darja Hočevar oz. Stella Norris (15. mesto), Ljubosumje ne umre, Ljubezen z neznanko, Noro zaljubljena, Noč in megla, Skrivnostno izginotje in romance Ranjeno srce, Grenko spoznanje Romana Berni (18. mesto), Ljubezen ni le beseda, Zmaga srca, Zmota, Poredni dekleti, Ljubim te, skrivnostno dekle Aksinja Kermauner (24. mesto), Smaragdna obzorja: Tanjin ladijski dnevnik Maša Modic (40. mesto), Azra Širovnik (41. mesto), Na hrbtu črnega žrebca, Tašča

Darja Hočevar aka Stella Norris

Darja Hočevar aka Stella Norris (1955 -) Ljubezen z neznanko : ljubezenska kriminalka / Stella Norris. - 1. izd. - Ljubljana : Genija, 2009 ([Ivančna gorica] : Impress). - 237 str. ; 21 cm 500 izv. ISBN 978 -961 -6576 -42 -0 : 26, 99 EUR Ljubezen z neznanko [Elektronski vir] / Stella Norris. - El. knjiga. - Ljubljana : Genija, 2012 Način dostopa (URL): http: //www. e-knjiga. si ISBN 978 -961 -280 -110 -6 (e. Pub) ISBN 978 -961 -280 -111 -3 (mobi)

Ljubezen z neznanko: Reklamno besedilo Neke noči na kliniko v Salzburgu pripeljejo močno pretepeno mlado žensko z izredno hudimi poškodbami. Izkušena zdravniška ekipa pod vodstvom primarija Wernerja Bleinerja ji reši življenje in dekle se po dobrem tednu dni ležanja na intenzivnem oddelku prebudi iz kome. Kdo sem? To so prve misli, ki jo pričnejo begati. Ker pri sebi ni imela nobenega dokumenta, ji nihče ne more pomagati pri razkritju svoje identitete. Kmalu ima za vratom še policijo, ki ne izključuje možnosti, da ima ženska kriminalno preteklost. Zgodba se prične zapletati, ko lepa pacientka zapusti bolnišnico in se nastani pri doktorju Bleinerju, kjer postane tarča ljubosumne svakinje, nezaupljive gospodinje in nenazadnje jo ponovno napade njen skrivnostni napadalec, pri čemer pa ji povzročeni šok povrne spomin. Po podatkih o izposoji v splošnih knjižnicah, je leta 2011 avtorica Stella Norris s skoraj 13 tisoč izposoj dosegla 14. mesto med najbolj branimi domačimi avtorji.

Stella Norris knjižnično nadomestilo za 2011 pravo ime : psevedonim (je od izbire imena odvisna izposoja? ) 13 romanov s povpr. 1000 izposojami žanr ljubezenske kriminalke založba Genija in njena založniška politika

Romana Berni, Maša Modic, Azra Širovnik

Fenomen Tanja Frumen Duraković (* 1992) žanri: vampirski roman, ZF psevdonimne sodelavke: Isabella Grey (= ? ), Annalight Night (= Teja Gale), Aneja Gros (pri 15 letih starosti trije romani) založba Murano prodaja po knjižnicah organizira nagradne literarne natečaje rojstvo avtorice: http: //blog. smrklja. si/node/52028? page=1 (> 2000 ogledov strani) odlomek iz romana Škandal (2012): http: //blog. smrklja. si/node/93466

Tanja Frumen E-dnevnik Tanje Frumen Njen kriminalni roman Strupena vrtnica tudi že na Wikipediji

Romani Tanje Frumen o o o Napaka v sreči (Ljubljana: Katr, 2008) Razkritje temnih senc (Ljubljana: Katr, 2010) Skrivnostni zapleti (Grosuplje: Ekslibris, 2010) Kdaj angeli vzkliknejo kri (Grosuplje: Ekslibris, 2010) Beli umor (Bevke: Smar-team, 2010) Rdeča strast (Grosuplje: Ekslibris, 2010) Šefova ljubica (Grosuplje: Ekslibris, 2010) Njuno sladko maščevanje (Grosuplje: Ekslibris, 2010) Dvolični vandal* (Portorož: Murano, 2011; v soavtorstvu z Isabello M. Grey & Vanesso Pierce) Insomnija (Portorož: Murano, 2011) Moški, ki sovraži ženske* (Portorož: Murano, 2011) Plava Šeherezada* (Portorož: Murano, 2011) o o o Prekletstvo ljubezni* (Portorož: Murano, 2011) Princesa njegovega srca* (Portorož: Murano, 2011) Strupena vrtnica (Portorož: Murano, 2011) Škandal (Portorož: Murano, 2012; v soavtorstvu z Isabello M. Grey) Ljubosumje navadnega moškega* (Portorož: Murano, 2012) Njegove rjave oči* (Portorož: Murano, 2012) Poroka z najstnico (Portorož: Murano, 2012) Skrivnostna prostitutka (Portorož: Murano, 2012) Spletke in skrivnosti* (Portorož: Murano, 2012) Zmagoslavje ljubezni* (Portorož: Murano, 2012) Popolno življenje* (Portorož: Murano, 2013) Temni strahovi preteklosti* (Portorož: Murano, 2013)

Aneja Gros (* 1998) V gimnazijo s tremi knjigami Napovedi romanov Anjin fejstbuk

Annalight Night Annalight Night Re: kako izdati knjigo 05. 09. 10 13: 44 imam podoben problemček kot JUST ME. rada bi izdala knjigo, pa imam le 13 let. kako naj se zmenim za to? naj grem kar noter, naj jim pošlem Mail, pismo? kako to gre? Romani pri petnajstih

Za primerjavo: branost kresnikovih nominirancev in nagrajencev (= resne literature) 2010 Svinjske nogice Tadeja Goloba (1750 izposoj) Ljubezen v zraku Janija Virka (1058) Opazovalec Evalda Flisarja (936) Lahko Andreja Skubica (450, povpr. 222) Katarina Marinčič (povpr. 108) Zoran Hočevar (povpr. 189) Vlado Žabot (povpr. 55)

Popularni : nagrajevani Med popularne se je uspelo vriniti starim kresnikovcem Lainščku, Vojnoviću in Jančarju.

Vojnović in Milek, izjemi

Literarna kvaliteta : popularnost Merila literarne kvalitete: jezikovni artizem kompleksnost in aktualnost sporočila pomenska polifonija interpretabilnost besedila avtorjev dialog s svetovno in domačo literarno tradicijo Ocene v časopisju Subvencije, nagrade Vpis v literarno zgodovino Razvedrilni namen (tolažba, spodbuda, opoj, eskapizem, konformizem …) Blagovna znamka založbe, avtorja Žanrska prepoznavnost (= obsežen opus) Artistična nestremljivost Ženski spol avtorjev (Privlačna knjižna oprema) (Idejno-moralna spornost) Merilo popularnosti je branost.

Primer: Damir Feigel

Damir Feigel je bil popularen pisatelj, ker. . . je objavljal v podlistkih časopisov, ki so računali na množičnega bralca je bil deležen distanciranih kritiških in literarnozgodovinskih presoj je z izbiro humorističnega in znanstvenofantastičnega žanra razkril razvedrilno funkcijo svojega pisanja

Kaj naj počne sodobna literarna veda? 1. 2. 3. 4. 5. poudarja zgodovinsko spremenljivost pojavov namesto iluzije o » večni « veljavnosti teoretičnih konstruktov, izčrpno se ukvarja z obsežnimi korpusi besedil namesto samo s kanoniziranimi avtorskimi opusi ali posameznimi besedili, odpove se predhodni delitvi literarnih proizvodov na umetniške in trivialne, upošteva celotni literarni sistem, ne le literarno besedilo (celostni pristop) uporablja tehnologijo za pridobivanje in analizo besedil ter za popularizacijo raziskovalnih dosežkov.

Študij trivialne literature da ali ne? Si kot odgovorni člani skupnosti, ki nam ni vseeno za kulturni obstoj, sploh smemo privoščiti ignoranco do večinskega dela literarne produkcije, ki ljudi očitno osrečuje? Literarna veda ni inštanca, ki bi pripravljala literarni jagodni izbor za antološko in šolsko rabo, ampak prostor emancipirane obravnave vsakršne literarne dejavnosti. Ne trudimo se razlikovati med elitno in popularno literaturo na podlagi besedilnih lastnosti, ker se to prepričljivo početi ne da. Cilj literarne vede ni določanje med popularnostjo in t. i. literarno kvaliteto, zato se s tem početjem ne obremenjujmo.

Pozivi za povrh Digitalizirajmo celotno slovensko literarno dediščino, brez ozira na njeno o » literarno kvaliteto « (http: //sl. wikisource. org/wiki/Wikivir: Slovens ka_leposlovna_klasika). Sodelujmo pri pisanju celostne slovenske literarne zgodovine 1965 -2015, ki naj bi zajela tudi popularne pisce in njihove knjige (http: //sl. wikibooks. org/wiki/Slovenska_knjiž evnost_1965 -2015).