ZGODOVINA ANGLIJE Zmerom moramo imeti v mislih da

ZGODOVINA ANGLIJE • “Zmerom moramo imeti v mislih, da smo sicer sosedje celine, vendar pa ne njen del. ”-Bolingbroke. • “Otok, a nikakor ne osamljena. ”Otoški značaj bolj človeško kot naravno dejstvo. • Najdostopnejši del Anglije je JV ravnina, ki leži Evropi nasproti: nasproti meje romanskih in germanskih jezikov. • 15. -17. st. : pregrada islama, odkritje Amerike, izselitev puritancev, center Evrope na SZ. • Več notranje svobode za vse kot celinski del Evrope; 18. in 19. st. na osnovi ladjevja in zmage na svetovnih morjih postane Anglija imperij. • Megalitske”stolnice”: Avebury, Stonhange, gomile na Griču. • Predkeltski Iberijci , verjetno največ ostankov pri Škotih Waležanih in Ircih.

IBERIJCI, KELTI , RIMLJANI • “Keltski rob otoka”, tako kot Irci so še iz predkeltske dobe; verjetno že trgovski stiki z Levantom. Uvožen bron hitro znajo izdelovati sami v Cornwallu, Wellsu in na Škotskem. Za bakrom, bronom, hitro železo. Kovine tedaj na površju, tudi zlato in kositer. • od 7. do 3. st. p. K. selitev Keltov, značilnosti, škotski Kelti ali Pikti: poslikani ljudje. • Gaelci in Godelci, potomci še na Irskem in Škotskem. Kimbri in Britonci v Wallesu. Pytheas jih opisuje kot svetle , visokorasle železarje. • Rodovi, plemena , krvna vez, nobene teritorialne organizacije, “kralji” plemenski poglavarji, v dolinah Temze in Trenta pšenica, na S oves, medica, lov ribištvo, čebelarstvo, tesarstvo. • “Trevi”, naselja družin iz lesa, šibja, blata, možno za preseljevanje.

RIMLJANI • Rimske posledice: welško krščanstvo, ceste in tradicionalna lega nekaterih mest, npr. Londona. • Gaj Julij Cezar: politična obnova imperija in njegova razširitev n S Evropo. Kositrne otoke je potreboval za nove zmage in upal na rude. • Britanski Kelti so že uporabljali jezdno pehoto za boj, Rimljani še ne. -53. p. K. Nato stoletje nič. Nova rimska osvajanja do Wellsa in gorskih pokrajin Škotske, na JV kraljica Bodiceja organizira upor proti Rimljanom, čeprav se je zdelo že to območje latinizirano. • Angleška mesta, katerih imena se končujejo na chester ali cester so bila rimski tabori: Colcester, Saint-Albans, Lincoln , York, Londonpristanišče za preskrbovanje vojske. • J Anglije kmalu posejan z vilami rustikami, Bath-Aque Sulis. • Rimljani spoštujejo domačinske navade, a vladajo z malo priseljenci.

KONEC RIMSKE ANGLIJE • Rimu se ni posrečilo latinizirati Anglije, razen JV Anglije, ravnice. Wales in Cornwall, keltska področja se niso spreminijala. • Anglija je bila predaleč od Sredozemlja, rimskega načina življenja na forumu. • Stari svet je bil svet rimske civilizacije, srednji vek je čas Evrope. Bližnji V in S Afrika sta bila v tem času že izgubljena za krščanstvo, osrednja Evropa pa pridobljena. • V srednjem veku se je Britanija iz oddaljene in osamljene dežele približala srcu krščanstva in fevdalizma. Zato so Normani pustili globoke sledove, Rim pa malo. • Rim je bila mestna civilizacija, keltska in saška , ki je sledila , pa fevdalna. Ko so prišli Rimljani, so začeli graditi mesta , da so živeli v njih in jih povezovati s cestami.

ZAČETKI NORDIJSKIH UPADOV ANGLOSAŠKA OSVOJITEV • L. 300 N. Š. do 1200 -Knut dokonča skandinavsko naselitev. • Rim ni latiniziral Anglije, ker je bilo premalo rimskega prebivalstva; po odhodu Rimljanov je zgodnje krščanstvo ostalo v Weelsu, drugod izginilo. • Nordijci: Germani ali Tevtoni, Anglosasi ali Skandinavci, prišli z obal Baltika, tako kot njihovi predniki Vandali, Goti, Franki itd. • Skupno: soroden jezik, vero v Thora in Wodena, skupne epske pesmi, okraševanje orožij, vojne šege, poljedelstvo. • Anglosasi(del obale Danske in ustje Elbe) od Fortha do meja Cornwalla, Juti(S Danska) Kent in otok Wight. • Poljedelci, ribiči, pirati, roparji. • Briti se umaknejo v hribovite, gorate predele. • Anglosasi, Sasi vseeno barbari: rušijo rimsko civilizacijo.

SAŠKO UNIČENJE • Različni pristopi k vedenju o saški osvojitvi. Zanimivi zapisi izkrcanj, naselitve: hall, town-tun, reev-župan, thegn-vojni glavar, plemič. • Kmečka občina. Rod, pleme, poglavar, “kralj”: v 7. st. sedem kraljestev, v 8. st. še tri na S. 9. st. samo še Weesex. • Kralj, svet modrih ali witan, kraljestvo razdeljeno na shire(Oxfordshire, Yorkshire itd). Meje shirov se ujemajo z mejami današnjih grofij. • Shire je najprej pravosodna enota, nato davčna in gospodarska; kralja zastopa sheriff, eldorman pa je predsednik sodišča in krajevni namestnik. • Shirski dvor deli pravico naravnega prava. • Vera-Edda, zbirka legend, Walhalla. • Pokristjanjevanje: keltski misionarji, predvsem iz Irske, in drugi iz Rima.

BARBARSTVO SASOV • Angleški zgodovinarji se strinjajo, da je bila najprej keltska, nato pa normanska-danska naselitev na otoku razvoj naprej. Sasi ali Anglosasi pa so bili vmesna barbarska epizoda. • Rušili so vse kar je bilo mestnega, načrtno, pozabili na pomorske veščine, razen na prodajo sužnjev-vojnih ujetnikov čez Rokavski preliv, uničili Chester, Bath in Cantenbury itd. • 5. in 6. st. je bilo čas osvajanj in zmede. • Po utrditvi Anglosasi prepeljejo čez morje ženske in otroke, Beda trdi , da se je preselilo “vse ljudstvo”; kralj Offa I. izprazni staro domovino Schlezwig in ustanovi v Angliji kraljevino Mercijo. • “Engleland”-prazna dežela. • Walleški Kelti pozabijo na umetnost in izročila in se pobarbarijo. • Zatečejo se v svoje hribe in ne skušajo pokristjaniti Sasov.

KRŠČANSTVO IN GERMANSTVO V ANGLIJI • Walležani od 4. st. -6. st. preživijo v osami in negujejo svoje krščanstvo. Irski menihi, misionarji jih obiskujejo ko se zgrinjajo nadnje Sasi z J in V in Pikti in Škoti iz S in Z. • Sv. Germanus. • Enako Cornwall. • Misionarji iz Rima: Avguštin in Theodor iz Tarza. Prineseta in ustanovita uradniško hierarhijo po zgledu rimskega cesarstva in angleški kralji prevzamejo oblike in politike, ki jim ustrezajo. • Spor med waleško-keltsko Cerkvijo in rimsko. • 8. st. otok pokristjanjen. Beda: besede thegna kralja Edwina v prid krščanstvu str 73. • Sv. Patrick rojen ob spodnjem toku reke Severn, ujeli Škoti, odpeljali na Irsko, spreobrnil; Sv. Columban krščanstvo iz Irske v Z Škotsko, Aidan v Northumbrijo. • Irsko krščanstvo-posebnost. Zakaj?

USPEHI RIMSKEGA KRŠČANSTVA • Sv. Columban pokristjani Škotsko. ”Edwin s burg”, kralj Edwin iz Northumbrije prestavi svoj center na grad najbolj S dela saške moči. • Zgodovina Škotske je zgodovina poangleženja Keltov. • Tri keltske rase na Škotskem. • Avguštin spreobrne Kent, ustanovi škofijo v Cantenburyju; velška cerkev zavrne nove misionarje kot vrhovno oblast; izženejo jih tudi iz Londona. Zato je Cantenbury cerkveno središče, ne pa London. • Teodor iz Tarza-7. st. , prinese latinsko in grško literaturo, Cantenbury dobi šolo latinščine in grščine. Organiziral angleško Cerkev, ustanovil škofije(keltska Cerkev je imela potujoče škofe) • , samostani vključeni v celoten sistem(keltska Cerkev samostane izvzame), začne se sistem župnij, čudovite katedrale, podobne sredozemskim(rimskim) • Beda-673 -735 -”oče angleške zgodovine”

ANGLOSAŠKA DOBA • Cerkev in država prepletena; škofje in duhovščina so večina kraljevi uslužbenci. • Do normanskih osvojitev ni bilo posebnih cerkvenih sodišč: grofijska, starešina-eldorman ali šerif in škof. • Prvi zakoni so zapis naravnega prava , zapisani v angleškem jeziku v latinici; so plemenski običaji in zahteve in prednosti Cerkve. • Čudovita saška epika, krščansko po obliki, čustveno pa nordijska. • Najdaljša in najlepša Beowulf. • Anglosasi živijo v vaseh, kmetijah, ”brlogih”, ki so jih izsekali v gozdu. • Mesta jih ne zanimajo, razen London. • Kraljevine so zaprte same vase, se bojujejo. • Sasi potegnejo skupaj samo ob vdoru Vikingov.

VIKINGI • Viking-vojščak. • • • Vzroki začetka roparskih napadov Vikingov. Življenje, delo, sloji, trgovina, ladje, vojskovanje. Danellaw. Alfred iz Wessexa(871) ali Alfred Veliki. 105 Danski vdor je vzpodbudil razvoj prava. ”Law” je danskega izvora. 110 • Danci so uvedli šego, da so svobodnjaki na sodiščih sestavljali odbore, ugodna podlaga za kasnejša porotna sodišča(Normani). 12 najstarejših teghnov, ki so prisegli na svetinjo, “da ne bodo obdolžili nobenega nedolžnega človeka niti skrili nobenega krivega. ” • Pojmovanje pravice: stara misel skupna Sasom in Skandinavcem, denarna odškodnina za storjeno krivico(zatiranje krvne osvete); krščanstvo, krivica je greh in moralno zlo; etično čustvo, izdajstvo gospodarja je največji zločin.

DANELAW • Skandinavci popravijo rimska mesta(Chester, York itd. ), poživijo trgovino, reke postanejo nove ceste, • Lincoln, Stamford, Leicester, Derby, Nottingham-pet danskih mestnih občin, nasip, jarek, svoje mestne pravnike in neodvisne grofe, “jarle”. • Edvard Starejši, naslednik Alfreda Velikega počasi zavzema dansko ozemlje, a prevzame danski pravni sistem. Popravi stara kamnita obzidja rimskih mest, v važne trdnjave pošlje trajno angleško posadko, ji da zemljišče v fevd. • Ozemlje razdeli v grofije, ealdormen s šerifom zastopa kralja in narod in odgovarja kralju. • Danci so svoje mestne občine najprej ustanovili zaradi vojaških in upravnih potreb, nato pa so postale močna trgovska središča. Kraljevi mir je branil mestne občine.

ŽIVLJENJE V KASNI SAŠKI ANGLIJI • Thegn in njegovo spremstvo; iz hlodov zgrajeni dvorci, okrasje domačih rokodelcev. • Potujoči pevci, ječmenovo pivo, življenje na prostem, lov na divjad, lovili so vsi, teghn, spremstvo, svobodnjaki, pa tudi sužnji. • Življenje v grofijah saške Anglije in Danelawa lahko primerjamo z razmerami v S Ameriki in Avstraliji 19. st. • Razmerje med gospodom in kmetom. • Zanimiva misel: fevdalizem je sistem prava in zemljiške posesti, a je moralno odvisen od vojaške premoči oboroženega plemstva. Ko se pojavi dolgi lok, začne fevdalizem propadati( v Angliji). • Večina kmetov je bila svobodnjakov, teghn jih je zastopal samo na sodišču(prej pa rodbina). • Ker ni bilo občega prava –Common law, se je pravica delila prek teghnov, škofov, grofov, zasebno pravosodje.

ŽIVLJENJE NA PRELOMU TISOČLETIJ • Moralno propadanje samostanov in meništva, ki ga prerodijo, tako kot na celini clunyske reforme. Benediktinci. Uveljavitev celibata , papež Gregor VII da Cerkvi mednarodni značaj, čaščenje Device Marije. Samostani zopet postanejo kraj verske misli. • Swen Vilobradi- novi vikinški napadi na J Anglijo. • Kralj Knut 1016, 1018 danski kralj in 1030 osvoji Norveško; danegeld spremeni v vojni davek za obrambo države. • London opraviči svojo vlogo obrambnega pristanišča za vpade, med Knutovo vladavino zacveti, danski trgovci postanejo vodilni meščani. • Kralj Knut, sin Svena Vilobradega, je bil kralj po zgledu Karla Velikega ali Alfreda. Popolna enakopravnost Angležev z Danci, dobrotnik samostanov in cerkva, svetniški sloves. • Knutovo brodovje 40 ladij in “housecarli”, telesna straža v oklepih, pehota na konjih, plačani, a pripadali vojaški organizaciji Knuta. Občutek časti in zavest, da osebno služijo kralju.

NORMANI DO HASTINGSA-1042 -66 • Normani, izvor, normanska država, grad, težko oborožena konjenica. • Normanski teritorialni fevdalizem-. Vojaško-zemljiški odnos. Baronvitez. Vojvoda, baroni, vitezi, kmetje. Kmet ne sme z zemlje, ki ni njegova last. • Normanski vojvoda je imel upravitelje, vicomte; svoje prejemke je pobiral v denarju; samo on je smel kovati denar; zasebne gradove se je smelo zidati samo z vojvodovim dovoljenjem; Cerkev je bila v Normandiji zaveznica vojvodske oblasti. • Lafranc iz Pavie in Anselm iz Aoste, prednik samostana Bec in nadškof v Cantenburyju prinesla znanje rimskega in cerkvenega prava, zadnje izsledke filozofije in teologije, učenost. kamnita normanska arhitektura.

EDVARD SPOZNAVALEC IN VILJEM OSVAJALEC-11. st. • Witan-zbor izvoli za novega kralja Anglosasa Edvarda Spoznavalca, zadnjega anglosaškega kralja; Knut ni zapustil primernih naslednikov. • Edvard je bil vzgojen v Normandiji, bolj Norman kot Anglosas, obljubil čistost, izredno pobožen, brez političnih želje. Vtrl je pot normanskim osvajanjem. • Krono obljubljal mnogim, med drugim tudi svojemu sorodniku Viljemu Osvajalcu, sorodniku po materi, normanskemu vojvodu. • Največja zasluga Edvarda Spoznavalca je bila selitev kraljevega bivališča v Westminster, bivališče izven londonskega obzidja; staro središče Anglije Winchester je izgubljalo na pomenu; London se je povzpel. • London, city, ulice potekale na mestih kot danes, razen lesenega materiala, trgovsko središče S, raznonarodno.

NORVEŠKI KRALJ HAROLD IN NORMAN VILJEM OSVAJALEC SE SPOPADETA ZA ANGLIJO-1066 • Tekma med Skandinavijo in Latinsko Evropo. • Edvard obema obljubljal krono; witan izbral Harolda, Viljem imel simpatije celotnega krščanskega sveta. • Viljemove spletke, papeška podpora in Viljemove obljube, Harolda istočasno napade norveški kralj. • Viljem izdela 750 ladij, ki prepeljejo 12 -15 000 mož, med njimi 6000 konjenikov. Vihar ga zadrži za 14 dni( ali celo 6 tednov), medtem Harold na S potolče Norvežane. Viljem se izkrca na nebranjeni obali. • Bitka pri Hastigsu, Haroldovi huscarli zdesetkani, nova Viljemova konjenica z novo vojno taktiko potolče Harolda, ki umre na bojišču. • Edwin in Morcar, earla Mercije in Northumbrije prideta prepozno na pomoč Haroldu. • Viljem obkroži London in čaka vdaje, na Božič 1066 je v Westminstru kronan za angleškega kralja.

VILJEMOVA KRALJEVINA • Viljem osvoji deželo 2 milijonov ljudi z udarnimi 6000 konjeniki. • Viljem je bil pravi vodja; vseljudskega upora ni bilo, krajevne upore je zadušil; vsem upornikom je bila za kazen vzeta zemlaj in vsem, ki so pomagali kralju Haraldu. Normani so na gričih začeli postavljati najprej lesene, ko se je grič utrdil pa kamnite gradove, a samo Tower, ki ga zgradi zase je utrjen, ostali ne. • V Durghamu zase postavi grad in stolnico. • Najbolj nagradi svojega brata Odona, bayuškega škofa in Roberta Mortainskega. • Viteški fevd mora preskrbeti kralju enega konjenika. • Dežela je bila v rokah 5000 normanskih vitezov, zemljiških posestnikov in zasedbena vojska-novo angleško plemstvo. • Dvor, plemstvo in sodniki uporabljajo francoščino, duhovščina tudi latinščino.

ZAKONI VILJEMA OSVAJALCA • Plemiški in kraljevi zastopniki morajo govoriti francosko in angleško. • Angleščina se obogati s francoskimi izrazi: pease, prison, justice, chapelle, tower, castle itd. • Viljem je obdan z dvorom, trikrat na leto “nese krono” v Westminster, Winchester in Glouchester. Viljem se šteje za dediča saških kraljev. • Fyrd ali poziv kmetov na vojno, šerif je sedaj vikomt, shira se imenuje sedaj grofija, dohodki Viljem iz njegovih lastnih posesti(4122 gradov), reliefs, aides, gardes, danegeld, davek na Jude zaradi narodnosti, globe. • Gregor VII zahteva povračilo za podporo Viljemu, a ta se že v začetku postavi na čelo Cerkve: cerkev lahko odstavlja škofe, postavlja pa jih kralj; moralno prerodi angleško Cerkev • Viljem Osvajalec ni absolutist, srednji vek je ravnotežje kompromisov med vsemi sloji, kralj pa priseže, da bo varoval angleške zakone.

FEVDALIZEM IN GOSPODARSTVO • “ Ni zemlje brez fevdnega gospoda!” • V anglosaških časih so bili kmetje razčlenjeni v različne hierarhije, tako kot plemstvo: svobodnjaki, polsvobodnjaki, cotterji-kajžarji in borderji. Pod Viljemom je svobodnjakov vedno manj. • Domesday Book in njen nastanek. Viteško posestvo z več vasmi, graščinsko sodišče, samozadostnost tudi z obrtniki. Kmet je podložnik z vsemi pravnimi slabostmi. Ustanovitev kraljevih gozdov. Položaj Judovskih skupnosti. Smrt Viljema Osvajalca po 21 letih vladanja. Viljemu Rufusu zapusti angleško krono, Robertu Normandijo in Henriku nekaj tisoč mark srebra.

BREZVLADJE IN OBNOVA KRALJEVSKE MOČI • Brezvladje je bil čas boja za krono med Štefanom Bloiškim, vnukom Viljema Osvajalca in Matildo, vdovo cesarja Henrika. V. , hčerjo Henrika. I. , poročeno z Geoffreyem Plantagenetom, grofom Anžujskim. • Kraljevina je bila v vojni vseh proti vsem; nadškof Theobald je končno razsodil, naj Štefan nosi krono do smrti, nasledi pa naj ga Matildin sin Henrik II. • Henrik II Plantagenet (1154 -1189), poročen z Eleonoro Akvitansko, dota Akvitanija, po materi Matildi je podedoval Normandijo, po očetu pa Maine in Anjou- večina današnjega francoskega ozemlja je bila njegova. Bil je kralj 35 let, od teh jih je 13 preživel v Angliji. • V Angliji je porušil vse gradove zgrajene brez dovoljenja, pobirali so se davki, šerifi so postali odstavljivi, vitezi so morali služiti vojno 40 dni ali več, kar so lahko nadomestili z denarjem. •

Henrik II Plantagenet • Viteške fajde so bile prepovedane. Plemiči so se začeli posvečati posestvom, poljedelstvu in postali značilni angleški lik-gosposki posestnik. • Kamnite graščine. Mejni lordi ob welški in škotski meji so bili ves čas pripravljeni. • Uveljavi se primogenitura, pravica prvorojenstva. • Mlajši sinovi so odhajali v svet, da si pridobijo premoženje, povečal se je pustolovski duh, družbeni razredi so se med seboj tako pomešali kot nikjer drugje v Evropi. • Dedič in prvorojenec je bil bogat, živel je razkošno, podpiral umetnost in potujoče pevce in razkošje angleških mest. Za kmeta je bilo 12. st. težko-privezanost na zemljo, dajatve, tlaka, ni mogel tožiti gospodarja na kraljevih sodiščih itd. A bil je človek in nikoli ni bil v tako slabem položaju kot francoski kmetje.

Henrik II in Thomas Beckett, reforma prava • Henrik II je uveljavljal svoj sklep, da duhovniku, ki je obtožen zločina sodi posvetno sodišče in ne cerkveno; Thomas Beckett je najprej podpisal-pod prisilo- to zahtevo, nato se ji uprl. Štirje Henrikovi vitezi so ga ubili. • Thomas Beckett je bil najprej Henrikov kancler in prijatelj, nato pa Cantenburyski nadškof. Ob prevzemu mitre sta se razšla: boj za investituro. • Common law ali domači pravni sistem za vse kraljestvo, namesto deželnih običajev grofijskih, stotnijskih in zasebnih sodišč. • Sodišče za navadne tožbe, potujoči sodniki, ki so hodili v vse kotičke kraljestva razlagat obče pravo; zapisana sodna praksa, ki je nadgrajavela obče pravo. • Kraljevi odloki ali asizi so zaščitili manjše posestnike pred pohlepom velikih. •

Reforma prava • Razbremenilna prisega, razsodba z bojem, božja sodba so prenehale obstajati. • Porotna sodišča, obtožilna porota( 12 zaprisežencev je lahko obtožilo soseda, ki je storil zločin). Porotniki niso bili več sodniki dejstev ampak priče dejstev. Porotno sodišče se je do 15. st. razvilo v obliko, ki je v uporabi še danes. Grand Jury in Petty jury. • Henrikov nov sodni sistem je dal vsakomur občutek varnosti, predvsem malemu človeku v času, ko je le te primanjkovalo. • Najbolj nepriljubljen postopek Henrika. II je bila “splošna revizija”; kralj je poslal kakega svojega komisarja v kako grofijo, kjer je vedno lahko našel napake v pravnem ali finančnem oziru; posledica so bile ogromne globe, kajti Henrik je vedno potreboval denar. • Bistvo Običajnega prava je v tem, da izravnava pomanjkljivosti ali krivičnosti zakona in sledi pravičnosti.

NASLEDNIKI HENRIKA II, RIHARD LEVJESRČNI, IVAN BREZ ZEMLJE, MAGHNA CARTA • Henrika II so izdali vsi njegovi štirje sinovi. Rihard, tretji sin ga je nasledil, a hkrati prisegel zvestobo francoskemu kralju Filipu Avgustu, ker ni privoščil mlajšemu baratu Ivanu dedovati Akvitanijo. • Rihard Levjesrčni je bil tipični klativitez, ki se je udeležil 3. križarske vojne, padel v ujetništvo, se proslavil z okrutnostjo, ob vrnitvi v London, kjer so ga bleščeče sprejeli, takoj napovedal nove davke. • V tujini je k sreči kmalu umrl. • Nasledil ga je Ivan Brez zemlje, zahrbten, bojazljiv in nečasten sin Henrika II. Uspelo mu je združiti vse podložnike proti sebi. • Francoski kralj mu je odvzemal vse posesti razen Akvitanije, sprl se je s Cervijo, papež ga je izobčil, v vojni proti Filipu Avgusti mu angleški baroni niso hoteli slediti, moral se je sestati z upornim plemstvom na Runnymedskem polju. • 1215 Velika listina. •

VELIKA LISTINA • Magno Charto moramo presojati iz časa v katerem je nastala. Današnji pojmi o svobodi niso bili še izoblikovani. • Velika listina potrjuje kraljevo dolžnost, spoštovati pridobljene pravice. • “So državni zakoni, ki pripadajo skupnosti. Kralj jih mora spoštovati. Ako jih prekrši, neha biti zvestoba do kralja dolžnost, in podložniki imajo pravico, da se upro. ” • “Listina svoboščin” kot so jo tudi imenovali; nanjo so večkrat v svojem vladanju prisegali vsi angleški kralji do 15. st. • “Nič davka brez zastopstva”. • “Noben svobodnjak ne bo vržen v ječo, izgnan ali kakor si bodi uničen, razen po veljavni obsodbi svojih vrstnikov in po deželnih zakonih. ” • 1216 je Ivan Brez zemlje umrl.

ZDRUŽBE • Varnost srednjeveškega človeka je bila v združbah. Obrtniški cehi, trgovske združbe, mesta. • Univerze, Oxford, delo Henrika. II in Cambridge 1209, sv. Andrew na Škotskem. • Duhovščina je dobila boljšo izobrazbo, razredi in pokrajine so se mešale, vsak politični dogodek je na univerzah zelo odmeval. Roger Bacon, Duns Scotus, Ockham, vsi trije frančiškani. • Starejšim redovom, ki začnejo zanemarjati svoje poslanstvo se v 13. st. pridružijo beraški redovi. Do 15. st. tudi ti gredo po stopinjah svojih predhodnikov. • Judje so v Anglijo prišli z Viljemom Osvajalcem, izgnal pa jih je Edvard I. Krščanska Anglija je razvila antisemitizem tako kot ostala evropska celina.

Edvard I. Zakonodajalec • Dosežki: angleščina postane prevladovalni jezik od vrha navzdol. • Ustvarjanje Velike Britanije z osvojitvijo Wellsa in Škotske, ne pa Normandije. • Pisne listine imajo večjo prihodnost kot pravica meča. • Spori med Cerkvijo in državo-1296 papež Bonifacij VIII prepove duhovščini plačevanje davkov svetnim oblastem, ker Edvard prepove podložnikom, predvsem duhovščini, plačevanje davkov in dohodkov v tujino. Nižja duhovščina se postavi na kraljevo stran. • Izžene Jude 1290, s tem da jim dovoli vzeti s seboj premično lastnino, ne kaznuje pa pogromov. Zanimivi krščanski “oderuhi”. 239 • Začetki parlamenta: lordska zbornica v kateri je sedelo najvišje plemstvo, sprva samo seznanjeno z novimi zahtevami kralja. Nižja zbornica iz katere se je duhovščina umaknila, v njej pa so bili vsi, katerih davčni dohodek je bil višji od 20 liber: meščani, obrtniki, trgovci, vitezi, podeželsko plemstvo, sloji, ki so se hitro prelivali. Vloga speakerja.

OSVOJITEV WALESA IN PORAZ NA ŠKOTSKEM • Edvard I. je 1277 zače pohod proti Walesu, ga uspešno zaključil, ustanavljal grofije in potujoče sodnike, Waležani pa so se pod vodstvom svojega vodje Llywelyna in njegovega brata Davida upirali. Upor je bil krvavo zatrt, 1301 je Edvard podelil svojemu sinu Edvardu naslov princa Walškega. Wales je združil z Angliji šele Henrik VIII-1536 -Združitvena listina. Glendower. • Irska je bila po dobi prvih irskih misionarjev dežela na robu sveta; samo okoli Dublina je bilo okrožje, kjer so angleški običaji veljali; grof Pembrok in “mejni lordi”, ponavadi welške krvi so “osvajali”Irsko, ki pa je ostala v keltskem plemenskem življenju. • Aleksander III, škotski kralj umre in vnukinja Margareta, norveška kraljica; po pogodbi naj bi se poročila z Edvardom II, a je umrla na ladji na poti domov. • ŽIVLJENJE 263 • Waležani so izumitelji slavnega dolgega loka.

ŠKOTSKA, STOLETNA VOJNA • Edvard je odločil med novima kandidatoma, Johnom Balliolom in Robertom Brucom. Balliol se upre, ker je samo lutka, Edvard pregazi deželo. • Škotski upori: William Wallace, Robert Bruce. • Angleški poraz pri Bannockburnu; Škotska 250 let ostane divja, krvava dežela fevdalnega brezvladja, ki se opira na Francijo. • Edvard III. je šel v stoletno vojno iz dveh vzrokov: potegovanje za francosko krono kot sin Edvarda II in Izabele Francoske, ter na prošnjo flamskim meščanov in angleških trgovcev, ki so tkali kvalitetno angleško volno; francoski kralj jim je vsilil francoskega grofa. • Stoletne vojne se je angleško plemstvo udeležilo z veseljem, ker se je obetal plen iz bogatih dežel; udeležili so se je štirje rodovi. • Stoletna vojna je postala nacionalna za oba naroda. • Ma. Cbeth, Malcolm III, David I. Aleksander III; od 1000 do 1286

ROJSTVO NACIONALIZMA, DOLGI LOK • 1337 začetek stoletne vojne, ki je bila za Angleže mikavna, ker so bili Francozi takrat manj narod kot Škoti; angleška Gaskonja kot pretovor za vino, Flandrija. • Drugačnost Francije. • Porazi pri Crecyu, Poiersu in Agincourtu. • V času stoletne vojne je večina angleških tlačanov zopet postala svobodnjaki. • V 14. st. je postajal dolgi lok orožje vseh; Edvard III. je prepovedal rokomet, nogomet, hokej, dirke in petelinje boje, ki so vlekli ljudi stran od strelišč. • Uporabo dolgega loka se je bilo potrebno naučiti od malega, streljalo se je s celim telesom, prebil je še tako močan oklep, lokostrelci so bili tudi oklepljeni, na konjih, z meči. Vsi v angleški vojski so se borili tako na konjih, kot tudi peš. • Angleščina je postala jezik vseh slojev v vseh okoliščinah.

KUGA IN NJENE POSLEDICE • 14. st. dva sloja na podeželju: zakupnik, ki svobodno gospodari na svoji zemlji in svobodnjak, ki je odkupil zemljo. • Črna smrt 1347 skrčila prebivalstvo iz 4 na 2 milijona. • Pustote so se razdelile na žive: število neodvisnih zakupnikov se je povečalo, zemlja ima nizko vrednost , bogatenje kmetov; zakupnine se dolgo niso pobirale; čedalje večja reja ovac. • Parlament izda pravilnik o delavcih, ki je v veljavi do Elizabete I. : mezde so “predkužne”, živila so po zelo zmernih cenah. • Držal se ga je redkokdo, ker je bilo delavnih rok malo. • Kuga je spravila gospodo v revščino, kmete pa obogatila. Kuga je najbolj natrgala fevdalne okvire. • Flamski tkalci se množično izseljujejo v Anglijo zaradi pritiskov francoskih kraljev.

ANGLIJA OB KONCU SREDNJEGA VEKA • Prihod flamskih suknjarjev je uničil cehe: suknjarska industrija je zaradi številnih soslednih del, ki so potrebna, zaposlil 15 cehov, nato pa so to nadomestili s postavitvami tovarn. • Bogati meščani, trgovci in industrijalci uničijo duh srednjega veka že v 14. st. • Cerkev: ”Dva pogleda na Cerkev sta udarjala drug ob drugem: pogled Gregorja VII. In pogled Frančiška Asiškega, evangelijska cerkev in cezarska duhovščina. ” • Wycliffe-1320 -1384: reformiranec pred reformacijo, najprej pripadal “cezarski cerkvi”, nato osebna vera, resne pridige, ne zabavne kot pri beraških redovih, zanikanje transsubstancije, vzgojil učence, “uboge pridigarje”. • “Ko je Adam kopal in je Eva plela, kje je bil tedaj plemič? ”

ANGLIJA OB KONCU SREDNJEGA VEKA, VOJNA MED BELO IN RDEČO ROŽO • Rihard II. , 1377, ki je nasledil Edvarda III. najprej doživi kmečki upor, ker kmetje čutijo nered v državi, ne počutijo se varne, zahtevajo enoten davek štirih denarjev za oral. Upor je zatrt, kljub temu da so letele tudi kraljevske glave. • Skoraj celo naslednje stoletje je čas drugega dela stoletne vojne, v kateri zmaga Anglija, Ivana Orleanska pa spremeni Francijo v nacionalno državo. • 1461 ima Anglija na celini samo še Calais za nadaljnih 100 let. • Konec vojne je povzročil v Angliji zlivanje kardel vojakov, vajenih dobičkonosnega ropanja, v boju za politično moč doma. • Vojne za belo in rdečo rožo, prevlada hiše Lancaster in York za krono, do katere sta imeli obe pravico, se je udeleževalo samo najvišje plemstvo. V tej vojni je bilo tudi zdesetkano. • Zmaga Henry Tudor, zadnji vojvoda Richmondski, poslednji iz rodu Lancaster, ki se poroči z Elizabeto Yorško, hčerjo Edvarda IV.

TUDORJI • Vsi Tudorji so se oprli na tri plasti: male posestnike( kmete) na deželi, trgovce v mestih in podeželsko plemstvo ali gentry(ni bilo nuijno, da je bilo plemenite krvi, lahko so bili trgovci, ki so dobiček vlagali v zemljo in postavljali dvorce, gentlemani. ) • Tudorjem je pri vladanju pomagal “tajni svet”, v katerem skoraj ni bilo najstarejšega in najbogatejšega plemstva, peerov, ampak izobraženci, ki so izhajali iz srednjega sloja, tako duhovniki kot svetni izobraženci. Peeri tudi niso bili nikoli imenovani za regente. • Izgrajevali so pravni sistem, predvsem mirovne sodnike, neplačani in zato neodvisni zemljiški posestniki, ki so delo opravljali po kraljevem pooblastilu. • Skrbeli so za ceste, mostove, ječe, izdajali dovoljenja za nove pube, prijemali zločince, skrbeli za uzakonitev mezd in cen, ureditev odnosov med mojstrom in vajencem itd. • Visoko plemstvo je v preteklih bojih izgubilo na bogastvu, celo obubožalo, kar je obogatilo srednji razred in kralja.

OGRAJEVANJE , SUKNO • Suknarji, flamski so prišli že v 14. st. , izgnani zaradi francoskih kraljev; v 15. in 16. st. se je tkalstvo samo povečalo: kmečko prebivalstvo, ki je za trgovce s suknom tkalo doma, je začelo ograjevati skupno vaško zemljišče za ovčerejo; enako je počelo podeželsko plemstvo z željo po hitrem bogatenju. • Tako eni kot drugi so to počeli na račun farmarjev, se toževali z njimi na sodiščih, Tudorji pa niso posegali v te spore. • S tem se je v Angliji končalo samozadostno kmetijstvo, država je stopila na pot tržnega kapitalizma; ko so grofije na J in JZ posadili s celinskim hmeljem, so Angleži našli svojo nacionalno pijačo. • Izgnani poljedelci so dopolnili sloj beračev in vagabundov, ki jih je bilo v tem času obilo. Samostani so delili miloščino temu “sloju” in s tem ohranjali pomnoževali ta sloj. • Tudorski zakoni od Henrika VII. do Elizabete I. so počasi začeli razlikovati med ljudmi, sposobnimi za delo, ki so se ga branili in starimi in onemoglimi, ter nesrečneži, ki ga niso mogli najti.

TUDORJI • Odprava samostanske podpore je skrb za reveže prenesla v državljansko dolžnost; na vsaki vaški skupni zemlji je bilo potrebno sezidati zavetišče, berače je bilo potrebno prve zaposliti, pred ostalimi delojemalci, če niso hoteli delati, so bili kaznovani. • Ob prehodu na protestantizem so berači izginili iz kraljestva. • Neizkoriščena zemljišča so postala pašniki, tisti , ki jih je v to spremenil in ogradil je postal bogatejši iz svobodne zasebne pobude. • Družbeni zgodovinarji pa opozarjajo na dejstvo, da je bilo zemljišče v večstoletni rabi za gojenje žit izčrpano in jim je pašništvo ustrezalo. • Pridelava krmil za živino, repe npr. , kako krmiti živali čez zimo, je obogatilo znanje. • V Anglijo je prodirala renesansa, vsi sloji pa so začeli prebirati Sveto pismo, knjigotiski, Oxford in Cambridge sta ustvarjala novega izobraženca, Erazem Rotterdamski je upal na pravo versko reformo.

CERKVENI RAZKOL • Henrik VII. se je obdal z razumniki, a ni razlikoval med duhovniki in laiki. Henrik VIII. , 1509, velik, močan, najboljši lokostrelec kraljestva, ljubitelj novega in starega znanja, pravoveren, napisal knjigo proti Lutru, a obenem zagovornik kraljeve oblasti, ne papeške. • Oba kralja sta podpirala razvoj ladjedelništva, enotne ladje, ki so uporabne tako v vojni kot v trgovini. Henrik VIII: ustanovi dve ladjedelnici in Trinity Hous, pomorsko akademijo najboljših izšolanih kapitanov na svetu. • Izredno močna Španija-Karel V. -Habsburžan, španska in portugalska pomorska odkritja, papeška razdelitev sveta na Španijo in Portugalsko, Francija je bila oslabljena. • Lutrov prelom z Rimom. Erazem Rotterdamski in Thomas More mu nasprotujeta, Oxford stoji ob strani, Cambridge se ga oklene. • Henrik VIII. Je star 36 let, dozorel v vladarja, brez moškega naslednika z Katarino Aragonsko.

ANGLIJA NA POTI VELESILE • Ločitev zakona je bila za Henrika pomembna zaradi: moškega zakonskega potomca; papež mu je ni podelil, ker je temu nasprotoval cesar Karel V. , ki je papeža rešil drhali v Rimu in ga zaščitil. Karel V. je bil nečak Katarine Aragonske, njen velik zaščitnik. • Henrika VIII. so ob njegovem prelomu s papežem podpirali vsi sloji, vsi Angleži: vsi so si obetali bogastvo ob razlastitvi samostanske in škofijske zemlje, čut domovinske narodne zavesti, da jim postavlja pogoje tujec, cerkvena sodišča, ki so delovala za pravega Angleža v imenu vesoljne Cerkve, ne pa angleške kraljevine itd. • Ob prelomu z Rimom je Henrik VIII. zatiral tako katolike(Thomas More) kot preveč vnete protestante. • Čaščenje kralja je doseglo skoraj vrhunec. • Zmago ni izbojeval Henrik sam, ampak je o njegovi stvari razsodil parlament, v katerem niso sedeli samo njegovi pristaši. • Anglija je začela ustvarjati svojo zgodovino.

Edvard VI. in Marija Tudor, Elizabeta I. • Protestanstska vera v Angliji še ni bila dodelana: molitvenik je bil napisan, vsakdo je moral prebirati Sveto pismo, post ni bil prepovedan, “da se pospeši prodaja rib”, verski obredi so se vršili po predpisih, nekateri skrajneži pa so hoteli še več. • Edvard VI. je bil protestant, in je pod krinko prenavljanja cerkvenih obredov samo plenil cerkvene posesti. • Nasledila ga je polsestra Marija , fanatična katoličanka, ki je obljubila nepristranost protestantom, a je dala prednost ljubezni pred dolžnostjo. Poroka s Filipom Španskim, edinim Habsburžanom na angleškem prestolu. Sežiganje protestantov. • Elizabeta I. , vse od časov normanske osvojitve prva kraljica najbolj čiste angleške krvi. Bistra, vešča več jezikov, velik dar preživetja, varčna, kar je postalo za vladarje obveznost, maščevalna, ljubljenka ljudstva in pravzaprav vseh slojev. • Tako kot vsi Tudorji, je zbrala okoli sebe svetovalce iz družin malih posestnikov, ki so se povzpeli; odlične svetovalce, katerih osnovna vrlina je morala biti skrb za kraljestvo.

Elizabeta I. Vsakdo je moral priseči, da je v verskih zadevah vrhovna oblast kraljica in ne papež. Nekakšna narodna vera. Prvih 10 let ni bilo obsodb zaradi vere. Šentjernejska noč v Parizu, bula papeža Pija. V. , ki je izobčil kraljico iz Cerkve, jezuiti, ki so radi umirali kot mučeniki, kalvinisti, ki se v Angliji imenujejo puritanci pritiskajo s trdoto, Elizabeta je postala bolj trda. Razumela je čas odpiranja na morje, vzpodbujala svoje gusarske kapitane in sama bila delničarka njihovih odprav na španske galeje z zlatom iz Novega sveta, navdihnila svojo pomorsko armado, da je porazila Špance, začela imperij z britansko Novo Fundlandijo in Virginijo, vzpodbujala nastanek delniških družb za trgovino z Baltskim morjem, Moskovsko družbo, Levantsko za trgovanje s Turčijo, Armenijo, Perzijo, l. 1600 Vzhodnoindijska trgovska družba.

Elizabeta I. • Škotska je bila svobodna od poraza Edvarda I. ; dinastija Stuart, podobna Tudorjem; Henrik VII Tudor je oženil svojo hčer Mrgareto z Jakobom IV Stuartom: sin Jakob V. se je poročil s Francozinjo Marijo Guis; hči Marija Stuart, vzgojena v Franciji, se poročila s prestolonaslednikom Francem, ki je umrl. Odšla v svoje kraljestvoŠkotsko. • Škotsko so pretresali verski boji, Marija je bila katoličanka; za Elizabeto je bilo najpomembneje, da se Marija ne poroči s katoličanom; poročila se je z lordom Darnlyem, Tudorjem kot ona, pijancem in razvratnežem; grof Bothwell, njen novi ljubimec je njenega moža zadavil; medtem je rodila sina Jakoba VI: Škotskega ali Jakoba I: Angleškega. • Poročila se je z ljubimcem; papež, Francija, Španija so se odvrnili od nje, Škotska se ji je uprla; Marija je bila ujetnica v Edinburgu, kjer so jo odstavili v korist sina.

Elizabeta I. • Elizabeta je varovala Marijo pred usmrtitvijo na Škotskem; Marija je pobegnila iz zapora, odjahala v Anglijo, kjer je ostala zaprta desetletja, kovala zarote-katoliški kralj na meji z Anglijo, v navezi s Francijo in Španijo, bi Anglijo lahko uničil; Elzabeta jo je dala obglaviti. • Anglija v Elizabetinski dobi: ženska moda, žamet, damast, razkošni domovi podeželskega plemstva, angleški vrtovi, gledališče, Globe Theatre, Shakespeare, izobrazba zelo pomembna. • Winchester, Eton, Rugby, Harrow(Public Schools). Za domačine brezplačne šole, tujci plačevali. • Izobraževanje: najprej mala šola, izobraženci v vaseh, ki so opismenjevali otroke; osnovna šola, licej, univerze. Šole so imele svoje donatorje. • Evropski vladarji so se naslanjali na vojsko, Tudorji pa na parlament. • Spodnji dom je že postajal opozicija, a so ga pred hudo kritiko še zadrževali veliko spoštovanje in ljubezen ljudi do Elizabete.

ŽIVLJENJE V ELIZABETINSKI DOBI • • • Prebiranje Svetega pisma še nadaljnih 300 let, vsak, vse družine. Glasba: instrumentalna, ljudska, petje, vsi so peli. Podeželska mesta in vasi: obrtnik, vajenec 7 let( zakon o rokodelcih). Življenje še vedno odvisno od dela človeških in živalskih mišic, ter narave. Medicina v povojih, starci in bolniki so bili lahko mučeniki. Steklo v oknih, zidani dimniki v hišah Vodilni sloj deželna gentry, podeželski gentleman; nad njim lordi, pod njim svobodnjaki. Tudorska doba zmagoslavje angleške renesanse. Podeželski dvorci, kmetije, podeželsko plemstvo pokupi bivše samostane, mirovni sodniki, poglavitna opora vladi. Njihovi sinovi študirajo pravo, hodijo na plemiška potovanja po Evropi, se pripravljajo za visoke uradnikem v parlamentu. Spodnji dom prevzema vodilno vlogo.

DOBA STUARTOV-PARLAMENTARNA SVOBODA • Jakob V I. Škotski ali Jakob I. Angleški; zelo dobro poznal Škotsko, a nič Anglije. Na Škotskem trpel zaradi strogega kalvinizma, v Angliji nadaljeval Elizabetin pristop k Angleški cerkvi(High Church); prezbiterjanci začnejo z izseljevanjem v S Ameriko-Mayflower. • Jakob I. meni da je kralj po milosti božji; ni mogel živeti brez svojih ljubljencev; zapravljiv, zato ranljiv. Zahteva od parlamenta velike vsote v zameno za odrek do svojih fevdalnih pravic. Parlament odkloni. Jakob ni verjel v parlamentarno vlado. • Evropa: verski boji, husitske vojne, Jakob želi zavarovati Rensko zvezo, a mu parlament ne odobri sredstev. Parlament odvzame premoženje kanclerju Baconu, ga obtoži korupcije. • Nasledi ga sin Karel I. , poroči se s Henrietto Marijo, hčerjo Henrika IV, francoskega kralja; verna katoličanka. • Karel I. se sooči s parlamentom: poslanci so prepričani, da je zakon nad kraljem.

Boj med kraljem in parlamentom-začetek 17. st. 1638 -40 škotski upor • Edvard Coke in sir John Eliot uveljavita Petition of Rights: meja med oblastjo kralja in zakona. Omejil in izničil je kraljeve posebne pravice(osebna vojska in njeno vzdrževanje itd. ) • Nov spor Karla I. v zvezi z verskimi obredi in davki. Parlament izda tri resolucije: v Angliji je samo Angleška cerkev; davke določa parlament; vsak ki pobira ali plačuje davke, ki jih ni izglaseval parlament , je izdajalec. • Karel se je odločil, da bo vladal brez parlamenta. • Zaprl se je s kraljico v Whitehall, živel med čudovitimi slikami nizozemskih mojstrov, skušal z vojsko užugati Škotsko, ker ni sprejela angleške različice cerkve, l. 1640 še enkrat sklical parlament za podporo vojni, a spodnja zbornica je zahtevala kazen za njegove grehe. • Jhon Pym, najbolj znan parlamnetarec v boju za parlamentarno oblast proti Karlu I. Strafford, usmrtitev. Od njegove smrti dalje kralj v Angliji ne pomeni več države, ampak samo simbol.

Dolgi parlament • Velik preobrat v zahodni civilizaciji, za Anglijo pa nove moči. • Lordska zbornica je počasi sledila spodnjemu domu. • Spodnji dom ni bil več klub za politične razprave, ampak zbor, ki je prek različnih odborov razpravljal in glasoval o zakonih države. • Dolgi parlament je imel zaveznika v mestu London. • Irski upor, kralj odvzame državljanske pravice pomembnim parlamentarcem, zbeži. • Državljanska vojna 1642 -46. Mesta, plemstvo povezano s trgovino za parlament, staro plemstvo, Cerkev za kralja. • Vzpon Oliverja Cromwella. • Rojalistična konjenica proti novi, moderni konjenici, okrepljeni z mušketirji. Pym se sporazume s Škoti, ki se umaknejo in nato pridejo na pomoč parlamentarcem. • Cromwell postavi na noge redno armado, dobro plačano in izvežbano.

CROMWELL NA OBLASTI • Vojska, pod vodstvom Cromwella, puritanski pamfletist Lilburn, ki piše o “volji ljudstva iz katere izvira vsa oblast, vlade iz ene same zbornice itd”, Karel, ki zbeži iz Hampton Courta, ujet na otoku Wight, treba je najti krivca za neodločeno stanje. • Kriv je Karel, ki ga obtožijoizdajstva in “hudobnega vojskovanja proti parlamentu. . ”in obglavijo. • Cromwell na oblasti. Angleži ne priznavajo parlamenta, ki je zsedal že 9 let(niso ga izvolili), sovražijo vojsko, ta prezira parlament. • Ljudje so prestrašeni, a zaradi strahu prenašajo osovraženo vlado. • Parlament odpravi lordsko zbornico, piše demokratično ustavo, vojska je nezadovoljna Lilburn ščuva naprej. • Na Irskem katoliška stranka že nekaj časa strahuje deželo; Cromwell z vojsko uniči katoliško, izvede pokol domačinov, naseli svoje protestantske vojake in Irsko preda katoliškemu klerikalizmu. 160 -52.

Zaton Cromwella • Usmrtitev Karla Škotskega je Škote vzdignilo na vojno: njegovega sina Karla II so oklicali za kralja in vpadli v Anglijo. • Cromwell, odličen vojskovodja jih porazi pri Worcestru 1651. • Kaj pa zdaj? Angleži in Škoti so še vedno rojalisti, Cromwell se zaveda, da ima od 10 ljudi 9 sovražnikov. • Razpusti parlament, ne upa razpisati volitev, cerkvene občine naj izberejo modre može za parlament, sam postane lord protektor. • Vojska vlada v Angliji, razdeljeni na vojaška območja, zaprta so gledališča, zapirajo se pubi, puritanska strogost zagrne deželo. • Zelo dobra zunanja politika, Cromwell premaga Nizozemsko, vzame jamajko Špancem, v Sredozemsko morje pošlje stalno brodovje. • Doma želi obnovioti staro stanje, določi za naslednika nesposobnega sina Rikarda, 18 mesecev brezvladja, Karel II.

VZPOSTAVITEV KRALJESTVA • Karel II se vrne iz pregnanstva, umesti ga vojska , ki je uničila njegovega očeta, ljudstvo mu vzklika, vino teče iz vodnjakov. • Sklene vladati po zakonih, izvoljen je parlament-1661 -kjer si prezbiterjanci in gentlemani razdelijo sedeže. • Parlament je kljub temu dovolj močen, da ne dovoli kralju ne stalne vojske ne zadostnih sredstev, ne izjemnih sodišč, ne more vladati brez parlamenta. • Angleži so politično vzgojeni 200 let pred ostalimi Evropejci. • Skrajne verske ločine so izločene. • Problem je samo kraljevo občudovanje Ludvika XIV in nevarnost vrnitve katolištva. • V nasprotju s parlamentom Karel podpiše tajno pogodbo s Francijo proti Nizozemski, parlament ne odobri. • Notranja politika določa zunanjo.

ZAMETKI POLITIČNIH STRANK • Kraljevi prijatelji ali toryji, gentlemani, kavalirji, konservativci. • Whigi, uporniki, vedno aristokratski, razvoj trgovine. • 1679 na parlamentarnih volitvah zmagajo whigi, uveljavijo Habeas Corpus: vsak , ki je zaprt zaradi česarkoli, se postavi pred redno sodišče v 20 dneh; dokler ni obsojen je nedolžen. • Na naslednjih volitvah zmagajo toryji in Angleži se do takrat še niso naučili parlamentarne igre, da od vseh sprejeta pravila omogočajo poltičnim nasprotnikom, da se vrstijo na oblasti, ne da bi bilo klanje premaganih prvi nasledek zmage. • Zavlada Jakob II, brat Karla II. Katolik, a Angleži pristanejo na njegovo vero, če ne bo spreobračal naroda. • Jakob je počel prav to: vsepovsod je postavljal na vsa mesta katolike, čeprav so se stare, peerovske katoliške družine branile, ker so poznale sonarodnjake. • Papež inocenc XI: je priporočal zmernost. • Kralj je dobil sina Jakoba, povsod je zavrelo.

1688 KAJ SO SE ANGLEŽI NAUČILI • Kraljeva hči Marija, poročena z Viljemom Oranskim, oba protestanta je bila pripravljena prevzeti vladanje, da se ne zakuha še ena državljanska vojna. • Jakob zbeži v Francijo, Viljem in Marija po pogodbi s parlamentom zavladata kraljestvu. • Čas obdobja restavracije je po eni strani čas hude nravstvene razbrzdanosti, predvsem v času Karla II, po drugi strani pa 1662 ustanovitve Royal Society, ustanove, ki naj poglobi naravoslovna znanja. Razum je luč. • Filozof Hobbes, človek državljanske vojne meni, da je gibalo človeštva samo pohlep in egoizem edina gonilna moč. Leviathan. • Cerkev postaja racionalistična: Cromwellova strastna, blodno zamaknjena vera se umakne krščanskemu mislecu Borrowu, profesorju matematike. Teologija je znanstvena, moralka sloni na koristnosti. • Restavracija monarhije ni prinesla krvave revolucije in politične

Viljem Oranski in Bill of Rights • Viljem Oranski, vnuk Karla I. in mož hčerke Jakoba II : Bill of Rights; kralj se ne sme z nobenim izgovorom dotakniti osnovnih zakonov kraljestva; plača vojakom se potrjuje vsako leto; parlament se skliče vsaj vsaka tri leta; noben parlament ne sme trajati dlje od treh let. • Viljem III. predlaga zakon o verski svobodi, ki pa ne doseže puritancev, katolikov in Judov. • Ustanovi se Angleška banka, ki hitro uspešno deluje, za razliko majhnih privatnih bank in izposojevalnic. • 1690 premaga Jakoba II v bitki ob Boyni, ko se ta izkrca s pomočjo francoskega ladjevja na Irskem. • Na celini moč Španije prevzame Francija, Viljem se zavzema za politično ravnovesje. • Obramba Flandrije, gospostvo nad morjem, politčne povezave proti Franciji. • Premaga v pomorski bitki francosko ladjevje. • Nasledi ga Jakobova druga hči Ana, nato pa Zofija Hannoveranska , vnukinja Jakoba I:

18. stoletje • Doba kraljice Ane 1702 -14, toryevka, vspon Johna Churchilla, vojvode Marlborughškega in Godolphina, generala. Koalicijski kabineti, toryji in wighi, svoboda tiska, Swift in daniel De Foe se preiskušata tudi z izdajanjem političnih letakov. • Španska nasledstvena vojna, puška na kresilo in bajonet, Anglija zasleduje cilje: ohranjanje ravnotežja, nezdružitev španskih in francoskih sil, odhod Francozov iz Flandrije in Rena. • Mir v Utrechtu 1713: Anglija dobi Gibraltar in Minorko, Novo Fundlandijo in Hudsonov zaliv, posebne pravice trgovanja v španskih kolonijah. Osvojitev gospostva na morju, razsodnica v prepirih ostalih. • Pravi angleški mir: prizanesljiv toliko, da nasprotnik ne obupa, dovolj brezobziren, da trgovsko obogati Anglijo. • Jurij I. Hannoveranski.

18. stoletje • Kraljevo nepoznavanje angleškega jezika pripelje do ustanovitve mesta ministrskega predsednika, počasi, prvi Walpole. • Izjemna vlada Walpola, zdrav razum. Anglija kraljuje morju, zveza s Francijo. • Jurij II. karel Edvard, vnuk Jakoba II. vpade iz Škotske v Anglijo. Junaški škotski highlanderji neuspešni. Angležev dinastične vojne ne zanimajo več. • Vojskovanje za pragmatično sankcijo Karla V. Angleži bojujejo s Francijo v S Ameriki in Indiji. Uspešni. • Čas prijaznega sobivanja podeželskega plemiča in kmeta ali zakupnika. • Gentlemen: vrhovni obredar Nash v Bathu: prepoved nošnje meča, bivanje v Bathu kot druženje vseh stanov, moški nosijo svilene nogavice in čevlje na zaponko, bonton. • S trgovino se ukvarjajo vsi sloji, Guliverjeva potovanja, Robinson Crusoe, slikarji Gainsborough itd.

WILLIAM PITT • 1708, ded angleški guverner v madrasu, sam vojaška kariera. Izreden govorec, cilj, pomorski imperij Anglije, Indije in Amerike. • 1756 vojna Francije, Avstrije, Rusije in Švedske zpoer Anglijo in Prusijo. Pitt: glavni nasprotnik je Francija. • V letih vojne bogati angleški sloji brez ugovarjanja plačujejo visoke davke, Pitt navdahne vse državljane. 1763 Pariški mir, Anglija dobi Kanado, Dominikano, Tobago, Senegal, Florido, ki jo Španci prodajo Angležem; vojna v kolonijah, Pitt ni zadovoljen. • Podlaga njegove pravilne politike. • Jurij III. “Rojen in vzgojen v tej deželi, se ponašam z imenom Britanija. ””Kmet Jurij”, pošten, skromen, čist, nečimuren, maščevalen. • Osebna vlada, merkantilizem, zahteve 13 tih kolonij, vzroki upora.

IZGUBA KOLONIJ • Pitt se edini veseli ameriškega upora; bolezen ga zdela do neprepoznavnosti; Jurij III začne z osebno vlado; za 16 000 liber davka na čaj je Britanija izgubila Ameriko. • Francija v pomoč Američanom: dokončen polom njenih financ, vsi Francozi pa so lahko videli sliko zmagovite republike, ki jih je naučila demokratičnega jezika. • Poraz Anglije v Ameriki utrdi ustavno monarhijo: nikoli več osebne vlade kraljev. Ministrski predsednik postane Williem Pitt mlajši, brezmadežno pošten kot njegov oče, kljub službam je uspel ostati zmeren, prenovil toryije z geslom: ”Mir, varčnost, spremembe. ” • Razcvet trgovine, 1801 združitev Irske z Veliko Britanijo, predlagal zakon o enakosti za vse veroizpovedi, a francoska revolucija parlament odvrne od sprejetja. Človek miru, ki je postal velik vojni minister.

VPLIV FRANCOSKE REVOLUCIJE, REVOLUCIJA V KMETIJSTVU, INDUSTRIJI IN ČUSTVIH • Anglija ni razumela ne silovitosti, ne značja in vzrokov francoske revolucije. Med posameznimi sloji angl. družbe so bile neenakosti, a osebni pogum in talent, ter enakost pred zakonom so veljali za vse. • Temeljni vzroki nerazumevanja. 362, 363. • Dvajsetletna evropska vojna, angleški način vojskovanja. • Stroški. • 1821 VB s 14 milj. prebivalcev. Vzroki. • Znanstveno kmetijstvo; Anglija postane žitnica. Ograjevanje, odprava srenjskih zemljišč ogromno zakupnikov pahne v mesta, kjer najdejo delo v industrijskih obratih. • Bedno življenje zakupnikov, strojni izumi, lesno oglje izpodrine premog, angl. tovarne se preselijo iz J na S. • 1815 škotski inženir pokrije ceste z “nepremočljivo skorjo. ”Prekopi. • Rast mest, izumiranje vasi, Adam Smith, Bogastvo narodov.

REVOLUCIJA ČUSTEV, OD ARISTOKRACIJE K DEMOKRACIJI • Razumska angličanska cerkev postane predvsem cerkev plemstva. nasprotje nauk Johna Weslya, metodisti. • Klasično romanopisje, slavna preteklost Walterja Scotta, napoved romantizma Shellya, Byrona. • 1816 -21 slaba leta: padec cene pšenice slabi pridelovalce; drag kruh sili delodajalce v zvišanje mezd delavcem; vojaških naročil ni več, kriza, ludizem. • Jurij IV. , še za časa blaznega in slepega očeta: prvi evropski dandy, velik donator, poznavalec umetnosti, a nepriljubljen. 390. • Škandal na prestolu in gospodarsko ozdravljenje: odprava zaščitnih carin za surovine, zakon o enakopravnosti, irski katolik OConnell je izvoljen v parlament, v lordsko zbornico se vrne vojvoda Norfolški in drugi katoliški peeri, 1860 pravice Judom, prvi judovski peer Rotchild. • Volina reforma 1832, 1830 prestol zasede Viljem IV, brat Jurija III.

ZMAGA SVOBODNE TRGOVINE in obogatenje dežele istočasno • Evropska revolucija 180 Anglijo komaj oplazi na podeželju. • Volilna reforma: novi volilni okraji v korist srednjega razreda, v korist industrijskemu sloju bolj, manj kmečkemu, volilci se na jezo radikalcev odločajo konservativno, za uspešne preizkušene kandidate. Angleži 19. st. so zvesti privrženci zakonitosti. • Zakon o revežih. Katastrofa ubožnih delavnic. Dickens. • 1837 zasede prestol kraljica Viktorija, ki s poroko s svojim bratrancem Albertom saškim-Koburškim poimenuje “viktorjansko obdobje”. • Benjamin Disraeli in John Manners, vojvoda Rutlandski, prenova konservativne stranke, s pomočjo tiska in javnih govorov prav konservativci speljejo svobodno trgovino. Privržena sta ji tudi kraljica Viktorija in princ Albert. • Whigi in liberalci z Williamom Gladstonom nadaljujejo: odpravijo vse zaščitne carine, poenostavijo davke, obdržijo samo dohodninski, zapuščinski in zemljiški davek, trošarino na čaj, kavo in alkohol.

Zunanja politika, Viktorjanska Anglija • Nagel razvoj industrije povzroči veliko zlorab: irska lakota pomnoži slume za 100 000 v manchestru; rudniško delo žensk, otroško delo v čipkarski industriji. • Parlament poseže z zakoni: prepoved otroškega dela pod 18 let, delo žensk na 10 ur, tudi za moške; delavske zadruge, nadzor nad izvajanjem zakonov, močna civilna družba-gibanja, ki se izogiba strank. • Zunanji minister Palmerston: neodvisna Belgija, pomoč osmanski Turčiji dokler ne bo zdravega naslednika, nasproten Rusiji, ki je bila vedno sovražnica svobodnih narodov, podpora cavourju, Poljakom ob vstajah proti Rusom, prepozno spozna daljnosežno nevarnost pruskega vkorakanja v Šlezvih-Holštajn; združena Nemčija pod Prusijo.

Viktorjanska Anglija • Revolucija vseh časov, industrijska revolucija: 1819 prvi parnik prečka Atlantik, 1852 Agammemnon, ladja z vijakom in oklepom; 1821 Stephensonova prva lokomotiva. . . • 1842 -družbe za izkoriščanje, prvič borzni špekulanti, delnice strmo navzgor in navzdol; d. d. • Časopisi: Times, Morning Post, Daily News; brzojav, središče svetovne trgovine, najmočnejša mornarica, najdostopnejši premogovniki, svobodno meščanstvo vedno voljno obrniti nove izume sebi v prid. • Viktorjanska doba je doba srednjih slojev. • Mojstrsko delo angleške politike 19. st. • Puritanska stroga nravnost sovpada s trgovskim uspehom.

Angleška nova doba in njena spoznanja • Kraljica Viktorija in njen zgled. • Bogaboječ, resen in premožen družinski oče, romani in komedije viktorjanske dobe. • Thomas Cook in potovalna pisarna. • Cadbury in Fry, ter njuna slavna tovarna čokolade. • Monarhija in aristokracija spoznata, da je v novem veku vsakršna razuzdanost nevarna njihovim izjemnim pravicam: zunanji videz kmalu postane navada. • Črni suknjiči, visoki ovratniki, črne svilene obleke in klobuki za ženske. • Meščanstvo opusti radikalnost. • Še vedno velika razlika med npr. življensko dobo gentlemana ali delavca, 1861 razmerje med mestnim in kmečkim prebivalstvom 5: 4.

Sprava med razumom in vero • Kmet je srečnejši kot kmečki delavec na plemiških posestvih, kot svoboden kmet. • Svobodna trgovina je znižala stroške vsakdanjega življenja, dvigati so se začele tudi plače. • Viktorjanska doba je čas, ko se bogati in revni oklepajo vere v napredek. • 1851 Svetovna razstava, ki jo uredi z nemško natančnostjo princ Albert. • Politično tekmovanje Gladstona pri liberalcih in Disraelija pri konservativcih. • Glavna tema je bila volilna pravica in pri kateri številki volilnega cenzusa naj se ustavi. • 1867 volilna reforma: večina prebivalstva dobi volilno pravico, na predlog Disraelija in konservativne stranke.

Disraeli in Gladstone • Disraeli konservativno stranko pomladi in posodobi: vloga plemstva ni v zadrževanju ljudstva, ampak v tem, da ga vodi v boljše razmere; spodnjo zbornico pridobi z niskim volilnim cenzusom. • Disraeli: tehtnost, resnost, moralnost; Gladstone: blišč, duhovitost, prepričanje. 20 let politična tekmeca, od l. 1868 do 1885 menjaje se na mestu ministrskega predsednika. • Disraeli je verjel v vlado za ljudstvo, ki bo ohranila državo, in spremembe v skladu z stalnimi lastnostmi človeške narave. • Gladstone pa vlado po volju ljudstva, ki bo pri ljudstvu dobila navdih za svoja dejanja in spremembe, tudi na škodo britanskih tradicij. • Oba nista uvidela, da bo Prusija na čelu nove Nemčija porušila evropsko ravnotežje. • Gladstone je v zunanji politiki zahteval “mir za vsako ceno”, Disraeli pa se je odkrito razglasil za imperialista.

Angleški imperij • Disraeli konservativno stranko pomladi in posodobi: vloga plemstva ni v zadrževanju ljudstva, ampak v tem, da ga vodi v boljše razmere; spodnjo zbornico pridobi z niskim volilnim cenzusom. • Disraeli: tehtnost, resnost, moralnost; Gladstone: blišč, duhovitost, prepričanje. 20 let politična tekmeca, od l. 1868 do 1885 menjaje se na mestu ministrskega predsednika. • Disraeli je verjel v vlado za ljudstvo, ki bo ohranila državo, in spremembe v skladu z stalnimi lastnostmi človeške narave. • Gladstone pa vlado po volju ljudstva, ki bo pri ljudstvu dobila navdih za svoja dejanja in spremembe, tudi na škodo britanskih tradicij. • Oba nista uvidela, da bo Prusija na čelu nove Nemčija porušila evropsko ravnotežje. • Gladstone je v zunanji politiki zahteval “mir za vsako ceno”, Disraeli pa se je odkrito razglasil za imperialista.

Gladstone • Irska je šla v enega svojih vojaško državljanskih obdobij: kmetje so se branili plačevati davke, parlament je zahetval irski Home Rule, s pomočjo političnih umorov Angležev, angleško javno mnenje se je obrnilo proti Gladstonu, ki je moral nastopiti z vojsko. • Egipt: slabo upravljanje kediva, Anglija in Francija bedita nad egiptovskimi financami; ko Egipčani v Aleksandriji začnejo klati Evropejce, se Francija umakne. Gladstone “v trenutku raztresenosti” ukaže angleški vojski vkorakati v Kairo. • Lord Cranmer upravlja deželo, kediv je po imenu gospodar. • V egiptovskem Sudanu se je muslimanski fanatik oklical za Mahdija, prepodil egiptovske vojake, Angleži napadejo z generalom Hickom, ki je poražen. • Gladston sklene izprazniti Sudan, to naj stori v kitajski vojni proslavljeni general Gordon. • Ta se zapre v Kartum, Mahdi pokolje generala in njegovo posadko

Imperij • Irska je šla v enega svojih vojaško državljanskih obdobij: kmetje so se branili plačevati davke, parlament je zahetval irski Home Rule, s pomočjo političnih umorov Angležev, angleško javno mnenje se je obrnilo proti Gladstonu, ki je moral nastopiti z vojsko. • Egipt: slabo upravljanje kediva, Anglija in Francija bedita nad egiptovskimi financami; ko Egipčani v Aleksandriji začnejo klati Evropejce, se Francija umakne. Gladstone “v trenutku raztresenosti” ukaže angleški vojski vkorakati v Kairo. • Lord Cranmer upravlja deželo, kediv je po imenu gospodar. • V egiptovskem Sudanu se je muslimanski fanatik oklical za Mahdija, prepodil egiptovske vojake, Angleži napadejo z generalom Hickom, ki je poražen. • Gladston sklene izprazniti Sudan, to naj stori v kitajski vojni proslavljeni general Gordon. • Ta se zapre v Kartum, Mahdi pokolje generala in njegovo posadko

Imperij • Slaba vest in očitki vesti: Anglija 1812 vrne Franciji francoske Antile, otok Bourbon, pravico do ribolova na Novi Fundlandiji; 1815 Nizozemski vrne Javo, Curacao in Surinam. • Ogrodje imeprija ostane: Indija, Kanada, Gibraltar, Malta, Jonski otoki, 1738 ustanovljena Avstralija. • Commonwalth nastane kasneje: federacija samoupravnih držav, združenih po svobodni volji. • Da ne bi imperij doživel usode angleških ameriških kolonij, je moral dobiti samoupravo. • Angleži, ki se izseljujejo v kolonije vsi nosijo dve veliki načeli s seboj: vsaka vlada mora biti osnovana v soglasju vladajočega in vladanega, z reformami pa se mora preprečevati revolucija. • Vzor francoska Kanada.

Imperij • 1791 francoska Kanada: francoska zakonodajna skupščina, izvršna oblast v rokah angleškega guvernerja z vladnim svetom in angleškimi uradniki: navskrižje med vladarjem in parlamentom, ki morata zaradi narodnostnih nesoglasij prav te spogajati. • 1837 nemiri v francoski Kandi, ki se razširijo na angleške pokrajine. • Lord Durham, ki obišče kolonije predlaga v Londonu rešitev: nov generalni guverner sestavi ministrstvo iz kanadskih reformistov; zaupanje rodi zvestobo. • Načelo selfgovermenmta priznano in uporabljeno v vseh dominionih. • Po enaki poti sta šli Avstralija in Nova Zelandija. • Afrika, “ celina, ki si jo je Previdnost samo zato izmislila, da bi imel Forign Office sitnosti z njo”je bila po Livingstonu in Stanlyu raziskana in nato preko trgovskih družb zajete v imperij: Nigerija, Rodezija, Kenija in Uganda.

Zaton liberalizma • 1886 irska avtonomija, parlament v Dublinu; Afrika- prodor francoskih odprav, možnost francosko-angleške vojne ob srečanju generala Kitchenerja in Marchanda ob Gornjem Nilu; 1819 diamantni ljubilej in Rudyard Kipling. • 1901 smrt kraljice Viktorije; poviktorjanska doba. • Edvard VII. Čas bleščeče osamljenosti. možni zaveznici Nemčija in Francija? • 1903 podpisan sporazum med Anglijo in Francijo, vsi spori in zahteve zglajene. Nezaupanje Nemčije. Rusko japonska vojna 1904. • Anglija se začne oboroževati, ker nemčija trdi, da jo obkoljujejo. • Smrt Edvarda VII. In Jurij V. • Napredek znanosti povzroči kopičenje dobrin: delavska stranka ima 1906 l. 50 poslancev. Bes sufražetk. • Zgodi se nedoumljivo, Velika vojna.

KAJ DELA ANGLIJO SREČNO? • Razredna in strankarstva nasprotja v Angliji niso nevarna, ker je uklanjanje pred odločitvijo večine, staro kot porotna sodišča normanskih kraljev. • Sloji so ločeni po koristih, ki se lahko sporazumejo, ne po hudih spominih in nizkih strasteh. • Glasna gostobesednost na Angleže nima velikega vpliva, pač pa tradicionalna modrost. • Spoštovanje preteklosti je pri Angležih obča in živi v običajih. • Moč angleškega naroda ni samo v pomorstvu ali letalstvu, pač pa v usmerjenem, dobrohotnem, samozavestnem in žilavem značaju, ki je oblikovalo deset stoletij sreče.