1. Geografsko lego posamezne točke na Zemlji določamo s pomočjo stopinjske mreže, ki jo sestavljajo vzporedniki in poldnevniki.
STOPINJSKA MREŽA poldnevniki vzporedniki
200
2. Vzporedniki ali paralele so vodoravne črte, ki so vzporedne začetnemu vzporedniku ekvatorju. Ekvator je najdaljši vzporednik in deli Zemljo na severno in južno poloblo. Vseh vzporednikov je 180, na vsaki polobli 90. Ekvator je označen z 0°.
3. S pomočjo vzporednikov posameznim točkam na Zemljinem površju določimo geografsko širino, ki nam pove, za koliko stopinj je nek kraj oddaljen od ekvatorja. Geografska širina je lahko severna (=s. g. š. ) ali južna (=j. g. š. ).
4. Najpomembnejši vzporedniki so poimenovani: Ø 0°g. š. - ekvator, Ø 23, 5°s. g. š. in j. g. š. – severni in južni povratnik, Ø 66, 5°s. g. š. in j. g. š. – severni in južni tečajnik ali polarnik, Ø 90°s. g. š. in j. g. š. – severni in južni tečaj ali pol.
5. Poldnevniki ali meridiani so navpične črte, ki povezujejo severni in južni tečaj. Začetni poldnevnik poteka skozi astronomsko opazovalnico v predmestju Londona Greenwich, zato se imenuje tudi greenwiški poldnevnik. Ta je označen z 0°g. d. in deli Zemljo na zahodno in vzhodno poloblo.
400
6. Vseh poldnevnikov je 360, na vsaki polobli 180. S pomočjo poldnevnikov določamo geografsko dolžino, ki nam pove, koliko je nek kraj na Zemljinem površju oddaljen od začetnega poldnevnika.
7. Stopinjska mreža je mreža vzporednikov in poldnevnikov. Služi nam za orientacijo na globusu in zemljevidu.
STOPINJSKA MREŽA Slovenija Na katerih poloblah leži Slovenija?
8. Določanje geografske lege Geografsko lego kraja določamo z naslednjimi podatki: Ø z oddaljenostjo od ekvatorja (GEOGRAFSKA ŠIRINA), Ø z oddaljenostjo od začetnega poldnevnika (GEOGRAFSKA DOLŽINA), Ø z nadmorsko višino ali globino.