1 Katere skupine praivali pozna 2 Kateri so

1. Katere skupine praživali poznaš? 2. Kateri so najpreprostejši mnogoceličarji? 3. V katerih okoljih najdemo spužve? 4. Kaj je korm? 5. Katere organizme uvrščamo med mehkužce? 6. Kako se glede na zunanjo zgradbo razlikujeta med seboj polž in školjka? 7. Poimenuj organizme. a) b) c) č) d) e) f)

8. K naštetim organizmom pripiši ustreznega predstavnika. A) ploski črv B) ožigalkar C) migetalkar D) polž E) školjka F) glavonožec G) valjasti črv

KOLOBARNIKI DEŽEVNIK Dolgo telo sestavljeno iz podobnih členov. Večina so vodni organizmi. Nekateri morski telo skrito v cevki. https: //www. youtube. com/watch? v=6 m. Ss. Gq 7 OFmo PIJAVKA

Živijo v morju, v celinskih vodah, ali pa na kopnem. Imajo dolgo valjasto telo, ki je (ponavadi) enakomerno členjeno. Število teh telesnih členov - kolobarjev - je od vrste do vrste zelo različno. Meje med posameznimi kolobarji so ponavadi vidne že od zunaj. Členi so si med seboj dokaj identični. Drugače izgledata le prvi in zadnji. V prvem so usta, možgani in nekatera čutila. V zadnjem členu pa se prebavila končajo z zadnjično odprtino.

Deževniki (Lumbricidae) V Sloveniji živi okoli 70 vrst deževnikov, najpogostejši je zeleni deževnik, pogost pa je tudi rdeči deževnik. So dolgi od nekaj centimetrov do nekaj decimetrov. Imajo dolgo valjasto telo, ki sestoji iz velikega števila členov. Vsak od njih (razen nekaj sprednjih in zadnji) ima osem ščetin. Deževniki so dvospolniki. Sprednja polovica telesa ima odebeljen predel z mnogimi sluznimi žlezami. Ta del telesa imajo tudi nekatere pijavke in se imenuje sedlo. Z njo se deževnika ovijeta med parjenjem in vanjo odložita jajčeca. Deževniki se premikajo (rijejo) po prsti in se hranijo z organskimi ostanki. Sodelujejo pri nastajanju rodovitne prsti. Med drugim s svojimi rovi pomagajo pri prezračevanju tal. S tem povečajo možnosti za odtekanje vode v globino ter tako zmanjšujejo možnost erozije prsti. Snovi, ki jih ne prebavijo, iztrebljajo vedno na istih mestih na površju. Njihova prebavila so zaradi prehrane zelo razčlenjena. Deževniki dihajo s celotno površino. Čeprav nimajo oči, močno svetlobo zaznavajo s kožo. Deževniki so posebni tudi zaradi nenavadnega načina premikanja, pri katerem sodelujejo mišice, ščetine in tudi celomska tekočina. Krčenje različnih mišic poteka ponavljajoče, od sprednjega proti zadnjemu delu. Če položimo deževnika na list papirja, slišimo praskanje, ker se s ščetinami opira ob podlago.

Pijavke (Hirudinea) Večina pijavk živi v celinskih vodah. Pomembnejši predstavniki so: medicinska pijavka (Hirudo medicinalis), konjska pijavka (Haemopis sanguisuga), polžja pijavka (Glossiphonia complanata), kopenska pijavka, ribja pijavka. V Sloveniji sta pogosti konjska in polžja pijavka. Njihovo telo je ponavadi sploščeno, imajo pa dva značilna priseska (sprednji in zadnji). Pijavke so dvospolniki, njihovo parjenje poteka podobno kot pri deževnikih. Večina pijavk je plenilcev in pogoltne svoj plen ali pa ga ubije in mu izsesa telesne sokove. Vendar pa ljudje najbolje poznamo vrste, ki sesajo kri. Takšne pijavke najprej naredijo rano, vanjo pa izločijo hirudin, ki preprečuje strjevanje krvi. Hrano lahko dolgo skladiščijo v črevesnih izrastkih. Pijavka lahko popije do 4 -krat več krvi kot je njena telesna teža. Nevarne za človeka so v primeru, ko prenašajo bolezni ali druge zajedalce. Njihova slina (v kateri je hirudin) je še vedno pomembna pri izdelavi zdravil.