PRAIVALI Protozoa Skupine praivali enoceliarjev Bikarji Flagellata bikarji

PRAŽIVALI (Protozoa) Skupine praživali – enoceličarjev: - Bičkarji (Flagellata): bičkarji ovratničarji, vrteljc ali tripasonoma - Korenonožci (Rhizopoda): menjačica ali ameba, luknjičarke, mreževci - Trosovci (Sporozoa): plazmodij, toksoplazma, gregarina - Migetalkarji (Ciliata): paramecij, školjčica, zvončica, trobentica

Bičkarji (Flagellata): (3µm – 2 mm)

Bičkar ovratničar o o 1. Habitat: celinske, morske vode, v drugih organizmih. 2. Zgradba: enoceličar s strukturami živalske celice. Lahko tvorijo ciste- mirujoče tvorbe. 3. Dihanje: difuzija, aerobno celično dihanje. 4. Prehranjevanje: z organskimi drobci in mikroorganizmi. Tvori se prebavna vakuola ali sekundarni lizosom.

Bičkar ovratničar o o 5. Gibanje: biček je gibalni organel (iz beljakovin mikrotubulov), preko bazalnega telesca je pritrjen v citoplazmo. 6. Ogrodje: prisoten je citosklelet. 7. Izločanje nerabnih snovi: eksocitoza. 8. Razmnoževanje: nespolno / delitev celice, po večkratnih delitvah / eno spolno razmnoževanje.

Posebnosti bičkarjev: o o o - krvni zajedalec ali parazit človeka in domačih živali / vrteljc ali tripasonoma. Povzroča-spalno bolezen. - ima dva gostitelja: muha ce-ce / prenašalec in vmesni gostitelj, glavni gostitelj je človek. - glavnega gostitelja med sesanjem krvi okuži muha. - zadnja stopnja je spanju podobno stanje. - nekateri so simbionti v prebavilih žuželk npr. v termitih. Sodelujejo pri razgradnji lesa. - bičkarji so tudi paraziti npr. trihomonas. Žive v človeških ustih, črevesju, sečnem mehurju, nožnici. Povzročajo bolezenske spremembe.

Razvojni krog vrteljca ali tripasonome

Korenonožci (Rhizopoda) o o 1. Habitat: celinske vode, vlažna prst 2. Zgradba

Korenonožci (Rhizopoda) o o 3. Dihanje: difuzija skozi biološko membrano, aerobno celično dihanje. 4. Prehranjevanje: drobci organskih snovi, mikroorganizmi. V celici nastajajo prebavne vakuole. Hrano lovijo s psevdopodiji. 4. Gibanje: psevdopodiji ali panožice. 5. Ogrodje: citoskelet-zunanja plast citoplazme (ektoplazma), notranja plast citoplazme (endoplazma). Oblika celice – se spreminja.

Korenonožci (Rhizopoda) o o 6. Izločanje: kontraktilna vakuola ali krčljivi mehurček omogoča osmoregulacijo. - osmoza: prehajanje vode iz hipotoničnega v hipertonični medij. - morski enoceličarji običajno nimajo kontraktilnih vakuol. 7. Razmnoževanje: nespolno-delitev celice.

Posebnosti korenonožcev: o o o - korenonožci so še: lupinaste amebe, luknjičarke, mreževci / zunanje ogrodje iz kremena. - razmnoževanje luknjičark: metageneza. -iz lupinic se tvori apnenec.

Trosovci (Sporozoa)

Plazmodij- notranji zajedalec o o o o 1. Habitat: endoparaziti v samici komarja mrzličarja in toplokrvnih vretenčarjih. 2. Zgradba: telesna organizacija je poenostavljena, zapleten je razvojni krog. Enoceličar. 3. Dihanje: difuzija. 4. Prehranjevanje: kot endoparazit. 5. Gibanje: z eritrociti gostitelja, s telesnimi tekočinami komarjeve samice. 6. Ogrodje: pravega ogrodja ni, beljakovine v citoplazmi. 7. Izločanje: eksocitoza.

Plazmodij- notranji zajedalec o o o o o 8. Razmnoževanje: - okužena samica komarja mrzličarja piči zdravega človeka. - s slino vnese plazmodije. - plazmodij prodre v eritrocit, obda se z membrano. - plazmodij se poveča, deli se v klice (sledi razpad eritrocitov). Nespolno razmnoževanje. - pojavi se napad mrzlice (temperatura narašča, trese ga mraz) - okuženega človeka piči samica komarja mrzličarja. V samici se odvija spolni rod (klice se spremenijo v raznospolne gamete). -nastane zigota. V črevesju komarja se deli v trose. -ob piku se prenesejo v človeško kri.

Posebnosti trosovcev: o o o - zatiranje malarije-izsuševanje močvirij, naseljevanje ribic, plenilcev ličink komarjev, s kemičnimi sredstvi. -sorodniki-mikrosporidiji / povzročajo obolenja rib, čebel, sviloprejk. - poznamo več vrst plazmodijev, povzročajo različne tipe malarije.

Migetalkarji (Ciliata) o o 1. Habitat: v celinskih vodah-školjčica, zvončica, trobentica; v prežvekovalskih želodcihsodelujejo pri razgradnji celuloze. Paramecij: stoječe celinske vode. Infuzum- pripravek za vzgojo paramecijev.

Migetalkarji (Ciliata) o o o 2. Zgradba: celica, obdana z migetalkami, velika cca ¼ mm. 3. Dihanje: difuzija, aerobno celično dihanje. 4. Prehranjevanje: z mikroorganizmi. - pot hrane: celična usteca-celični požiralnikprebavna vakuola-celična zadnjica. -cikloza-krožno gibanje prebavnih vakuol, p. H se zvezno spreminja. V prebavni vakuoli poteka kemična prebava.

Migetalkarji (Ciliata) o o o 5. Gibanje: migetalke-nitaste diferenciacije iz mikrotubulov. 6. Ogrodje: citoskelet. Trdnost omogoča pelikula-trdnejša plast pod celično membrano. 7. Izločanje: dve kontraktilni vakuoli- osmoregulacija. 8. Razmnoževanje: -nespolno: delitev celice / v ugodnih življenjskih razmerah. -spolno: konjugacija / tvorijo se gibljiva in mirujoča jedra (R!). Paramecija se zbližata s celičnimi usteci. Zigota nastane iz gibljivega in mirujočega jedra.

Posebnosti: o o - pod pelikulo so strelne paličice. - dražljaj iz okolja povzroči aktiviranje strelnih paličic (obramba, napad). - jedrni dualizem. - protoklisti- enotno kraljestvo enoceličnih rastlin in živali nekaterih sistematikov.

MNOGOCELIČARJI (Metazoa) o o - nastali iz enoceličnih evkariontov - domnevne možnosti nastanka: 1. oceličenje ali celularizacija-živalska celica se je delila. Jedra so se namnožila, vmes so se razvile celične membrane. 2. kolonijski nastanek-celica se je delila na veliko število hčerinskih celic. Ostale so povezane. Vsaka celica je opravljala vse funkcije, izjema so specializirane razmnoževalne celice.

Delitev mnogoceličarjev: o o - spužve (Porifera): omejena tkivna organizacija, nimajo pravih tkiv. Filogenija: verjetno so se razvile iz bičkarjev ovratničarjev. - pristni mnogoceličarji (Eumetazoa): imajo tkiva, organe in organske sisteme (primitivnejši in naprednejši).

Spužve (Porifera) o o 1. Habitat: vodna bivališča, prevladujejo v morju. 2. Zgradba: sesilne, različni gradbeni tipi, nesomerne (asimetrične), zvezdasto somerne(radialno simetrične), omejena tkivna organizacija.

Telo spužve: o o o - prva plast je podobna koži drugih mnogoceličarjev. - druga plast je iz medceličnine. - tretja plast je iz kamric (kamrico gradijo bičkarji ovratničarji).

Gradbeni tipi spužev o o o - povezave kamrice z zunanjostjo so različne. - pora (dotekalka) se podaljša v cevko, cevka v kamrico. - stene kamric gradijo celice ovratničarke.

Spužve (Porifera) o o o o 3. Dihanje: difuzija, celično dihanje. 4. Prehranjevanje: hrano prinaša vodni tok. Pore ali dotekalke-dovajanje vode s hranilnimi snovmi. Številne. Odtekalke ali izmetalke-odtekanje. Manj številne. 5. Gibanje: pritrjena ali sesilna žival. 6. Ogrodje: spikule ali iglice, iz organskih in anorganskih snovi. 7. Izločanje: nerabne snovi izloča skozi odtekalke. 8. Razmnoževanje: - nespolno: delitev, brstenje, zimski brsti. - spolno razmnoževanje: jajčece enega osebka + semenčica drugega osebka = zigota. Zigota se razvije v ličinko. Ličinka se preobrazi v mlado spužvo.