v Kateri so drubenogeografski elementi pokrajine v Katere
v. Kateri so družbenogeografski elementi pokrajine? v. Katere ste v okviru Geografije Slovenije že spoznali?
GOSPODARSTVO SLOVENIJE
1. GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI
Gospodarske dejavnosti • • • kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo, rudarstvo, energetika PRIMARNE DEJAVNOSTI • industrija, • gradbeništvo, • obrt SEKUNDARNE DEJAVNOSTI
Negospodarske ali STORITVENE dejavnosti • • trgovina, promet, gostinstvo, turizem • • • izobraževanje, zdravstvo, kultura, javna uprava, finančne ustanove (banke, zavarovalnice. . )
2. GOSPODARSKI RAZVOJ SLOVENIJE
1. Do 1. svetovne vojne je naše ozemlje manj razviti jug Avstro-Ogrske, ko se večina ljudi še ukvarja s kmetijstvom, industrija se začne razvijati po zgraditvi t. i. južne železnice Dunaj. Trst. 2. Po priključitvi k SHS oz. Jugoslaviji postane Slovenija razviti sever zaostale države.
3. Sledi obdobje socializma (1945 -1990) s centralno -planskim gospodarstvom, za katerega je značilno: * razvoj težke in delovno intenzivne industrije, * nacionalizacija lastnine (vse je družbena lastnina), * nezahtevno tržišče, * industrijska država.
4. Po letu 1991 sledi obdobje tranzicije: * uvedba tržnega gospodarstva, * razpad bivšega trga in starih industrijskih gigantov, * denacionalizacija in privatizacija lastnine, * preusmeritev na zahtevne zahodne trge, * razvoj storitvenih dejavnosti, ki zaposlujejo vse več ljudi in ustvarjajo vse več dohodka; * postindustrijska država.
5. Pojmi: ü NACIONALIZACIJA = podržavljanje lastnine; iz privatne v družbeno lastnino. ü DELOVNO INTENZIVNA INDUSTRIJA = industrija, ki zahteva veliko nekvalificirane delovne sile (npr. tekstilna, čevljarska, prehrambena). ü CENTRALNO-PLANSKO GOSPODARSTVO = gospodarstvo, nadzorovano s strani države.
ü TRŽNO GOSPODARSTVO = razvito gospodarstvo, ki deluje po tržnih zakonitostih. ü TRANZICIJA = prehod iz socialističnega v kapitalistično družbeno ureditev in gospodarstvo. ü POSTINDUSTRIJSKA DRŽAVA = razvita država, v kateri je večina ljudi (čez 70%) zaposlenih v storitvenih dejavnostih.
3. KMETIJSTVO in GOZDARSTVO UČNI LIST!
Samotna kmetija nad Logarsko dolino
Kmetijska zemljišča na Dravskem polju
1. Naravni in družbeni pogoji za razvoj kmetijstva ü MELIORACIJE = izboljšanje kakovosti tal z namakanjem ali izsuševanjem.
Območja hidromelioracij v Pesniški dolini
RAZDROBLJENOST LASTNIŠTVA – deleži kmetij glede na velikost posesti
Zemljiška razdrobljenost kmetijske posesti na ravnini
Upadanje deleža kmečkega prebivalstva
2. Vrste kmetijstva ü INTENZIVNO KMETIJSTVO = boljša izraba tal s pomočjo strojev ter ustreznih gnojil in škropil, izbranih sort semen in zato večji pridelek oziroma hektarski donos. Obratno od intenzivnega je EKSTENZIVNO KMETIJSTVO.
Gojenje paradižnika v rastlinjakih je primer intenzivnega kmetijstva
Ovčereja v Karavankah je primer ekstenzivnega kmetijstva
ü SAMOOSKRBNO KMETIJSTVO = kmetovanje, katerega pridelki so namenjeni za oskrbo kmečkega doma oz. kmečkega prebivalstva. Kadar pa kmetija proizvaja za prodajo na trgu, govorimo o TRŽNEM KMETIJSTVU.
Pridelava po posameznih kmetijskih dejavnostih
ü MONOKULTURNO ali SPECIALIZIRANO KMETIJSTVO = kmetijstvo, usmerjeno v gojenje izbrane (= ene) kmetijske kulture, v pridelavo sadja ali zelenjave. Kadar pa se kmetija ukvarja z več kmetijskimi dejavnostmi hkrati (npr. poljedelstvo + živinoreja + sadjarstvo), pa govorimo o POLIKULTURNEM KMETIJSTVU.
Vinogradniška pokrajina v Slovenskih goricah
ü SONARAVNO (= BIOLOŠKO = EKOLOŠKO = BIO) KMETIJSTVO = naravni način pridelovanja kmetijskih pridelkov, z uporabo zgolj naravnih gnojil in sredstev za zatiranje škodljivcev. Kadar pa se kmetuje z uporabo strojev in različnih kemičnih sredstev, je to MODERNIZIRANO KMETIJSTVO.
3. Kmetijske dejavnosti ali panoge
Govedoreja v okolici Slovenj Gradca
Silažna koruza je naša najpomembnejša krmna rastlina
4. Kmetijska zemljišča
Najboljša kmetijska zemljišča so na ravninah panonskih pokrajin
Ozelenjevanje – opuščene njivske površine so se spremenile v travnike
Ogozdovanje – travniki se zaraščajo z gozdom
4. RUDARSTVO, ENERGETIKA IN INDUSTRIJA
1. Naravna bogastva RUDE ENERGETSKI VIRI
Rudniki in premogovniki
2. Pridobivanje električne energije HE JE TE
Energetsko omrežje Slovenije
Termoelektrarna Šoštanj
Proizvodnja električne energije
3. Industrija Ø Sekundarna gospodarska dejavnost, ki predeluje in obdeluje surovine in polizdelke v izdelke. Ø Ločimo 3 vrste industrije: * težka (železarne, jeklarne, strojna. . . ), * lahka (tekstilna, čevljarska, prehrambena, kemična, papirna. . . ), * industrija visoke tehnologije (računalniška, elektronska, elektrotehnična, farmacevtska, letalska. . . ).
Ø Kje se razvije industrija, je odvisno od lokacijskih dejavnikov: • surovine in energetski viri, • delovna sila, • prometna dostopnost, • razmere na trgu, • razpoložljiv kapital, • gospodarska politika, • okolje.
Ø Do leta 1990 je bila industrija zgoščena v t. i. industrijskem polmesecu, ki je zajemal industrijska mesta Gorenjske, Ljubljano, Zasavje, Celje, Maribor in Mežiško dolino. Prevladovala je težka in delovno intenzivna industrija, ki je povečini po osamosvojitvi zašla v krizo, propadla ali pa se prestrukturirala. Ø Oblikovala so se nekatera nova industrijska središča z novimi industrijskimi panogami, npr. Novo mesto.
Kraji z industrijo leta 1948
Kraji z industrijo leta 1993
Industrijska proizvodnja po dejavnostih
Železarna na Jesenicah nekoč
Sodobna farmacevtska industrija Lek
Vaja za utrjevanje: Reši premetanke in dobljeni pojem razloži! 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. TMEKOTIBVOSIJ = LESKAZE = ZJESENICIL = GNITIL = RJAVOSTMEHL = ŽAMECI = KINOSLEVA = ČADRAVIZLIŠ =
1. TMEKOTIBVOSIJ = BIOKMETIJSTVO 2. LESKAZE = ZASELEK 3. ZJESENICIL = IZSELJENCI 4. GNITIL = LIGNIT 5. RJAVOSTMEHL = HMELJARSTVO 6. ŽAMECI = MEŽICA 7. KINOSLEVA = SLOVENIKA 8. ČADRAVIZLIŠ = ZDRAVILIŠČA
Aerodrom dr. Jožeta Pučnika Ljubljana
Železniško križišče Zidani Most
Luka Koper
Avtocestni križ Slovenije
5. Turizem
Glavni turistični kraji glede na število nočitev
Krvavec
Slovenija ima možnosti za gorski turizem
Slovenija ima možnosti za obmorski turizem
Terme Olimia
Zavarovana območja naravne dediščine
- Slides: 78