Zakonodajni okvir za transparentnost v Sloveniji Transparentnost dejanskega

Zakonodajni okvir za transparentnost v Sloveniji Transparentnost dejanskega lastništva LJUBLJANA, 23. 11. 2017 1

Projekt Transparentno lastništvo podjetij • Ocena prenosa četrte Direktive o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranja denarja ali financiranja terorizma sprejete maja 2015 • Mednarodna metodologija (skladnost zakonodaje z mednarodnimi standardi in učinkovitost izvajanja) • Šest držav: Češka, Luksemburg, Nizozemska, Portugalska, Italija in Slovenija 2

Ozadje • Številne študije na nadnacionalni ravni pokazale negativne učinke t. i. oaz anonimnosti • Pravne vrzeli omogočajo skrivanje premoženja, tudi tistega nelegalnega izvora • Fokus na področje, ki se razteza od preprečevanja pranja denarja do davčne zakonodaje • Aprila 2016 odjekne afera Panama. Papers 3

Kdo je dejanski lastnik? • „Dejanski lastnik je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija. “ – ZPPDFT-1 • Vedno fizična oseba • Pomembno je upoštevati dejansko stanje – upravljanje, nadzor, koristi 4

Kako se skriva lastništvo? • Slamnati lastniki in direktorji, slamnata podjetja • Veriženje podjetij • Podjetja s polic • Prinosniške delnice 5

Zlorabe anonimnih podjetij in posledice • Korupcije, pranje denarja, davčne utaje, financiranje terorizma, obvodi mednarodnih sankcij, oškodovanje upnikov… • Finančne izgube zaradi goljufij • Sodni postopki in z njimi povezani stroški • Širše družbene posledice kot je povečevanje stopnje neenakosti 6

Transparentnost je pomembna Zasebni sektor izpostavlja: • 91% vprašanih poslovnežev v raziskavi E&Y: pomembno je vedeti, kdo je lastnik podjetja s katerim poslujemo • Izboljša odkrivanje nepravilnosti • Anonimnost niža ugled vseh v zasebnem sektorju • Prihranki zaradi javnih registrov • Večja pravna varnost, nižja poslovna tveganja (predvsem pri tveganih naložbah), bolj poštena konkurenca med subjekti različnih velikosti (pomembno za SME) 7

Zakonodajni okvir v Sloveniji • Skupna ocena po mednarodni metodologiji: 82%, zakonodajni okvir označen kot zelo močan Pomembnejše novosti: • Gospodarski subjekti ugotavljajo svojega dejanskega lastnika • Register dejanskih lastnikov • Bolj specifične določbe o pridobivanju informacij o dejanskem lastniku za zavezance • Inšpekcijska pooblastila UPPD (pomembno za sektorje brez primarnega nadzornika), strožje kazni • Širitev kroga zavezancev: DUTB, SDH 8

Pomanjkljivosti • Pokazatelj neposrednega lastništva za gospodarske družbe previsok (25%) • Register ne bo omogočal brskanja in strojne obdelave • Vprašanje ustreznosti ureditve nadzora • Ostajajo vrzeli v drugih zakonih 9

Prihodnji koraki • Že po panamskih dokumentih obljube o bolj strogih pravilih • Pogajanja med evropskimi institucijami o novi direktivi o preprečevanju pranja denarja • Pogajanja večkrat zastala zaradi blokad nekaterih držav članic v Svetu EU 10

Vprašanja? 11