SLOVENSKI ZGODOVINSKI ROMAN DOLOILA ZGODOVINSKEGA ROMANA dogajanje v

SLOVENSKI ZGODOVINSKI ROMAN

DOLOČILA ZGODOVINSKEGA ROMANA � dogajanje v preteklosti � tematizacija zgodovinskih faktov (prijaznejša oblika zgodovinopisja) � žanrska diferenciranost � nacionalna relevanca � periodizacijske zagate esencialno : relativistično določanje žanra

PRETEKLOST OZ. NOVO OBČUTJE ČASA (ZGODOVINSKA ZAVEST) koncept razvoja oz. napredka (nam. cikličnosti): vsak naslednji trenutek je posledica predhodnega � zgodovina dobi logiko zgodbe � uporabnost časa (človek ni več igrača časa) � nacionalna in socialna zavest (frc. in industr. revolucija) � kako daleč v preteklost naj seže dogajanje, da bo roman zgodovinski? � � ni važno, pomembno je, da gre za občutje zgodovinskosti časa (časovni roman) � dogodki morajo segati v čas pred avtorjevo osebno izkušnjo; podatke zanj dobi iz literature � kronikalni roman

RAZMERJE DO PRETEKLOSTI � preteklost je tu zaradi same sebe � preteklost je lepa in eksotična � preteklost je temačna � pretekost je le metafora sedanjosti � splošnočloveške spreminja) � aktualnega � zgodovina problematike (človeška čud se ne družbenega življenja se ponavlja � ZR naj agitira in mobilizira za družbene spremembe

WALTER SCOTT IN NJEGOV PRISPEVEK ŽANRU � local colour � nacionalna zgodovina � demokratičnost (zgodovinski akterji so anonimni in niso iz najvišjih slojev) � (odkritje bližnje preteklosti)

ZGODOVINSKI FAKTI (ZGODOVINOPISJE : LITERATURA) � � Aristotel: zgodovinopisju gre za konkretno (dejansko), poeziji za splošno (verjetno); v resnici gre tudi zgodovinopisju za dojem splošnega zgodovinopisje in zgodovinski roman imata enako funkcijo (G. Lukács: dober ZR uzavešča logiko zgodovinskega razvoja, ki vodi k osvoboditvi) � � � zgodovinarji so se zgledovali pri Scottovem slogu, zgodovinopisje je podvrženo strukturi zgodbe in retoričnim pravilom (Hayden White) romanopisci študirajo zgodovino enako zavzeto kot zgodovinarji > (profesorski roman : psevdohistorični roman) story : history -- zgodovinski roman je fikcija (R. Ingarden: pravilno branje ne preverja zgodovinskih dejstev) koliko naj bo zgodovinskih podatkov, da bo roman še zgodovinski? znanstveno zgodovinopisje in sodobni roman se odpovedujeta zgodbenosti

PERIODIZACIJA romantika (junak, slikovitost) : realizem (lokalizacija dogajanja) : razsvetljenstvo (pedagoški namen) � trivialni žanri (pustolovski, pikareskni, romance) � naturalizem (eruditstvo) � modernizem (biografski roman, subjektivizacija, relativizacija zgodovine) � postmodernizem (oživitev zgodbe, konstrukcija možne (apokrifne) zgodovine, politizacija zgodovine, hibridizacija) �

NACIONALNA RELEVANCA � liberalni (protiaristokratski) � etnični (proti tuji imperialni moči) � eliminacija tujega � sprenevedanje, da tujega ni � asimilacija tujega � adaptacija tujega � nacionalni avtonomizem ZR (zgodovine ne dela junak, ampak ljudstvo)

Stol. Naselite Verski Biograf Rodbin Viteška Lokaln Turška Ljubez Uskoš Uporni Čarovn Kmečka v+ boji ska ozgod. enska ka ška iška pokristja n >5. 1 2 3 6. – 13. 14 2 5 14. 1 2 1 1 3 1 15. 0 3 1 4 7 17 6 1 3 1 16. 10 6 3 15 6 5 8 2 2 61 17. 7 5 1 16 2 2 11 3 4 5 56 18. 10 6 16 6 1 5 2 3 49 19. 32 11 13 3 5 0 7 71 20. 12 4 4 1 2 23 10 19 345 3 18 22 75 24 11 27 62 35 12 27 18 24 43

ANTIČNI ROMAN � � � � Alojzij Lukovič Carli, Zadnji dnevi v Ogleju (1876) Maks Pleteršnik, Prvi dnevi drugega triumvirata (1880) Peter Bohinjec, Pod rimskim orlom (1900) Joža Lovrenčič, Publius in Hispala (1927) Joža Lovrenčič, Anali izumrlega naroda (1931– 32) Franc Jeza, Moč ljubezni (1967) Alojz Rebula, V Sibilinem vetru (1968) Mimi Malenšek, Noriška rapsodija (1968) Mira Mihelič, Tujec v Emoni (1978). Jože Rode, Spopad pri Mrzli reki (2001) Lev Detela, Jantarska zveza (1998), Vinko Korošak, Veliko sonce nad Evropo (1999) Lucijan Vuga, Prah preteklosti (2006)

ANTIČNI ROMAN � avtorji so profesorji zgodovine oz. klasične filologije � nacionalna tematika je povezana z versko (zgodnje krščanstvo, verske sekte) � ambivalenten odnos do antike: občudovanje (ker Slovenci spadajo v njen kulturni krog) in odpor (ker je zatrla staroselce) � sodobna oblika antičnega romana je venetski roman

ALOJZ REBULA, SIBILINEM VETRU (1968) � Roman se dogaja v času cesarja Marka Avrelija in rimskih vojn s Kvadi, Parti in Sarmati. Starec Nemezian, romanizirani Jacig, pripoveduje zgodbo svojega življenja. Njegov rod je živel v okolici Ptuja in padel v sužnost, potem ko se je uprl rimskim osvajalcem. Še otroka ga dodelijo kurjaču v hipokavstu rimske vile. Ker je pameten, ga tribun Kvint Furij Apulej, ki je njegov gospodar, osvobodi in skupaj s sinom Lateranom pošlje študirat v Grčijo. Tam prijateljuje s sošolcem, gorečnim kristjanom Internuncijem. Platonično je zaljubljen v nekdanjo sosužnjo Psiho, ki pa umre, ko se je hotela ubraniti nasilnosti svojega lastnika. Apulej je tako zadovoljen z Nemezianom, da ga posinovi in mu v oporoki nameni del svojega bogastva. Po Apulejevi smrti se Nemezian odpove dediščini in vdovi Mamei, ki ga je vpeljala v svet spolnosti, in gre raje za vojaka v rimsko legijo IV. Fidelis ter z njo potuje po cesarstvu. Zboli za kugo in preživi. Postane upornik proti cesarstvu. Izda ga tovariš Organik, ki dela za rimsko obveščevalno službo. Zaprejo ga v rudnik Lotosove poljane na Sinaju, kamor pripeljejo po nekaj letih tudi vojaka rojaka Profutura. Z njim pobegne in po čudežu preživi. Z ljubico Elektro, ki ga je čakala, da se vrne iz zapora, obišče Internuncija, ki nevarnosti navkljub vzdržuje krščansko občino. Spet se pridruži legiji in na vojnih pohodih ureja zapiske vojskovodji in cesarju Marku Avreliju. Naposled se kot odsluženi vojak preko Vindobone (Dunaja) vrne na Slovensko. Zadržuje se v Poetoviu (Ptuju) in Emoni (Ljubljani) in se nazadnje ustali ob Timavi, reki