PRESEK DVEH RAVNIN Fz Sploni ravnini E in

PRESEK DVEH RAVNIN Fz Splošni ravnini E in F se sekata v premici, ki se imenuje presečnica. Če sta ravnini podani s slednicami e 1’, e 2’’, f 1’, f 2’’, je presečnica tista premica s, ki spoji točki M in N, v katerih se sekata ustrezni slednici obeh ravnin. N’’ f 2’’ Ez Prebodišči presečnice ležita v presečišču istoimenskih slednic obeh presečnih ravnin. s’’ e 2’’ V točki M’ se sekata obe prvi e 1 in f 1, v točki N’’ pa obe drugi e 2 in f 2 slednici ravnin. 2 x 1 Ex 0 M’’ N’ s’ e 1’ Ey Fy f 1’ M’ Fx

PRESEK SKOZI PRIZMO H’’ Ravnina preseka telo v liku, ki ga imenujemo presek telesa. Pri prizmi je presečni lik mnogokotnik, katerega stranice so sečnice mejnih ploskev prizme z ravnino, ogljišča lika pa so presečišča robov prizme s to ravnino. E’’ G’’ F’’ I’’ J’’ 1’’ K’’ PRESEK POKONČNE PRIZME S POLJUBNO RAVNINO Pri preseku štiristrane prizme s poljubno ravnino E nastane lik, ki je omejen s točkami I, J, K, L. Ez E’’’ H’’’ I’’’ L’’ F’’’ J’’’ G’’’ 1’’’ 2 x 1 D’’ A’’ C’’ B’’ 3 x 1 1’’ 0 Ex K’’’ E’A’ I’ A’’’ D’’’ K’ B’ F’ e 1’ L’’’ B’’’ H’ D’ J’ L’ C’’’ C’ G’ e 2’’ Ey

STREŠINE D O OB HE RE ST T, KO J IGU S E AT DK PO RIM V ED A STREH RE T ES HA Ker v tlorisni ravnini ne vidimo naklona strehe, si pomagamo s stranskim risom. V tretjem risu je viden profil strehe, kar pomeni, da je viden tudi kot pod katerim se streha nagiba. U V 3. RIS OD OB TL OR IS N RA I VZ VN PO IN RE DN A A 3 x 1 HE RE ST h A C NI ED SL Kjer se streha v 3. risu seka z ravnino, ki je vzporedna tlorisni, dobimo točko. V tlorisni ravnini se ta točka prikaže kot premica, ki je vzporedna obodu strehe (= soslednica ravnine, ki predstavlja ta del strehe). 3 x 1

3 x 1 STREŠINE a 1’’’ B Soslednice, dobljene s pomočjo 3. risa, so enako oddaljene od tlorisne ravnine in se sekajo v točkah, ki skupaj z vogalom oboda določajo linijo, ki je stik sosednijh strešnih ravnin. A b 1’’’ 3 x 1 d 1’’’ 3 x 1 j 1’’’ 3 x 1 c 1’’’ D C E e 1’’’ i 1’’’ 3 x 1 F f 1’’’ I 3 x 1 G H g 1’’’ 3 x 1 J 3 x 1 h 1’’’ 3 x 1