Poglejmo, kaj pravita maček in miška. Pojedel te bom. Ne bojim se te.
Kako bi povedal-a mami, kaj sta rekla? Za poročanje o povedanem imamo dve možnosti. 1. Lahko obnovimo s svojimi besedami. 2. Lahko dobesedno ponovimo. Poglejmo si razliko.
1. Obnovimo s svojimi besedami – to je ODVISNI GOVOR Kako to naredimo? Maček je rekel miški, da jo bo pojedel. Najprej napišemo, kdo je to rekel (in komu). Napišemo vejico. Potem s svojimi besedami obnovimo, kaj je rekel. Pri obnavljanju si pomagamo z besedicami da, ali, naj.
ODVISNI GOVOR Miška mu je odgovorila, da se ga ne boji. Kdo komu reče. S svojimi besedami, kaj je rekel. Podatku o sporočevalcu in naslovniku rečemo SPREMNI STAVEK.
2. Dobesedno ponovimo – to je PREMI GOVOR Poglejmo. Maček je rekel miški: „Pojedel te bom. ” Napišemo spremni stavek (kdo komu reče). Naredimo dvopičje. Napišemo narekovaj spodaj. Začnemo z veliko začetnico. Dobesedno ponovimo izrečeno. Napišemo končno ločilo (. ? !) Narekovaj zgoraj.
PREMI GOVOR Iz česa je sestavljen? Miška mu je odgovorila: „Ne bojim se te. ” Spremni stavek Dobesedni navedek ali prvotno besedilo V delovnem zvezku ali v knjigah se pojavljajo tudi drugačni zapisi, ampak mi bomo v spisih vedno uporabljali narekovaj spodaj in narekovaj zgoraj.