Orodja Predloga seminarske naloge Zakaj Zgodnji poskusi teave

Orodja

Predloga seminarske naloge. • Zakaj? Zgodnji poskusi: težave z zapisom, opisom, procesom. • Kaj? Strukturiran obrazec, vzorec seminarske naloge. • Kako? Obvezni, predlagani, neobvezni, elementi. Lahko spremenite strukturo, lahko dodate/izpustite neobvezne elemente. • Ali deluje? [1, 84; 2, 22] Bistveno boljša struktura izdelkov. • Ali deluje prav? • Predloga je univerzalna in je zato za nekaterih projekte preobsežna in se stvari začnejo precej ponavljati. • Nekatera poglavja so si med sabo preveč podobna (domenska in strokovna literatura), enako velja za nekatera podpoglavja. • Predlogo bi podali še v nam bližji docx datoteki. 2 Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja

Redne skype govorilne ure. • Kaj? Vsak teden ob isti uri 15 minut skype diskusije o napredku izdelave seminarske naloge. • Zakaj? Sprotno usmerjanje pri izdelavi seminarske naloge. Ritem pri delu. Takojšnja povratna informacija. Dostop do poglobljenih izkušenj. • Kako? Account: dbokal. [Nekdo] naredi doodle, uskladimo termin, ki vsem ustreza. Polovico skupin jaz, polovico asistentka. Pošljete tedensko periodično povabilo za telefonski koledar. Nato redno ob ustreznem dogovorjenem času pokličete. Če še nisem končal s prejšnjo skupino, zaključim stavek in pokličem nazaj. • Ali deluje? [2, 38; 2, 38] • Ali deluje prav? • Govorilne ure bi bile boljše, če bi potekale v živo, saj bi se tako izognili nerodnemu položaju in imeli boljši vpogled v delo. • Dan ima 24 ur, potem je pa še noč. 3 Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja

Obrazec samoocenjevanja. • Kaj? Excel obrazec, s katerim ocenite svojo oceno glede na vrsto kriterijev. • Zakaj? Ocena kot povratna informacija. Priložnost napredka. Možnost takojšnje povratne informacije. Možnost občutka, kako dobro vam gre. Objektivizacija pregledovanja. • Kako? Med izdelovanjem in pred oddajo označite svojo oceno. Samokritičnost svetovana. Nato oceni še mentor. Če razlika manj kot 1, se upošteva višja ocena. Posebna pozornost tam, kjer nizke ocene (želja po napredku). • Ali deluje? [0, 55; 1, 25] • Prednosti: natančno je zapisano kaj je potrebno za dobro oceno, posameznik lahko preveri kaj vse še mu manjka; • Ali deluje prav? • Slabosti: težko je svojo nalogo oceniti objektivno. • Slabosti: pri nekaterih vprašanjih je razlika med ocenami prevelika (ali izbereš 7 ali 10) -> premalo možnosti na izbiro pri nekaterih vprašanjih. • Včasih je potrebno narediti določene stvari, ki pa ne sodijo nikamor na obrazcu. • Pri prvem izpolnjevanju obrazca, smo nekateri studentje dobili oceno 5, saj nasa seminarska se ni vsebovala vseh elementov (npr. sklici na literaturo). Pri vsakem takem vprasanju bi prav prisla opcija "moja seminarska ne vsebuje tega". • Obrazec za samoocenjevanje me ni navdušil. Predstavljal mi je le dodatno delo. 4 Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja

Obrazec za poročilo o delu. • Kaj? Excel obrazec, s katerim poveste, kdo je kaj naredil in kdo se je pri čem še posebej potrudil. • Zakaj? Personalizirana ocena sodelovanja pri skupinskem izdelku. Odpravlja problem prostega jezdeca. Etičnost uporabe? • Kako? Izpolnjuje vsak zase, nato uskladite. Predlog: izpolnjujete sproti. Predlog: vnaprej razdelite odgovornosti (glej projektni načrt). • Ali deluje? [0, 95; 0, 33] • Neenakomerno delo v skupini, primer: izdelek 7, posameznika 10/7. • Ali deluje prav? • Pri raziskovanju smo se kot skupina vedno dobili in reševali zadeve skupaj. Zato je težko oceniti kdo je delal kaj in koliko časa, če smo vsi delali vse skupaj. • Obrazec za poročilo o delu smo oddali na pri končni oddaji seminarske naloge. Najboljše bi bilo, da bi poročilo o delu oddajali sproti, recimo na dva tedna. Tako se ne bi dogajalo, da študentje pozabijo izpolniti poročilo o delu, in se ne spomnijo kaj natančno so delali. 5 Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja

Obrazec za projektno načrtovanje. • Kaj? Tabele, ki sledijo predlogi seminarske naloge in s katero se ocenite, kdo ima kompetence za izvedbo katerega dela naloge ter se dogovorite, kdo bo izpeljak kakšen delež katerega dela. • Zakaj? Vaja v projektnem vodenju in načrtovanju. Omogoča občutek, kaj morate kdaj narediti. Omogoča vpogled vnaprej in posledično fokus na aktivno nalogo brez skrbi za čas. • Kako? Najprej izpolnite list s kompetencami, kdo ima za kateri del projekta kako dobre izkušnje. Nato razdelite delo na posameznih delih dokumenta. Ob sestankih preverjate, kaj je že narejeno in kaj mora biti narejeno do naslednjič. • Ali deluje? Hm. Nimam (še) podatkov. • Ali deluje prav? Hm. Nimam (še) komentarjev. 6 Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja

Klasične govorilne ure. • Kaj? Dobimo se osebno in rešimo izzive, ki jih ne morete samostojno razrešiti. Krajši pogovori med odmori. • Zakaj? Določene izzive je najlažje razrešiti osebno, v živo, sploh če je potrebno skupno reševanje problema. Če je tema daljša, se ji lahko posveti naslednje predavanje. • Kako? Na govorilno uro pridete pripravljeni; razumeti morate težavo, a morda ne vidite rešitve oz. je ta pregloboko, da bi jo našli sami. • Ali deluje? [1, 88; 2, 45] • Ali deluje prav? • Če je le možno, konkreten odgovor na vprašanja. 7 Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja

Telefon. • Kaj? Kratki telefonski pogovori o seminarskih nalogah in predmetu. • Zakaj? Elektronska pošta je zamudna in oddaljena, pa še veliko je je. Zato na vprašanja raje odgovarjam po telefonu. • Kako? 031 30 33 99. Idealno med 14 h in 16 h, lahko kadarkoli. Če ne dvignem, pokličem nazaj. Pred prvim klicem pošljite SMS z imenom in priimkom. • Ali deluje? Ne vem, prvič poskušam. • Ali deluje prav? Ne vem, prvič poskušam. 8 Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja

Epošta. • Kaj? Klasična elektronska pošta. • Zakaj? Oddaja seminarske naloge: pošljete povezavo do PDF in XLS datotek na SVN strežniku. Pošljete koledarsko vabilo na skype govorilno uro. Po predhodnem dogovoru pošljete še kak drug material. • Kako? Epošte je preveč in jemlje preveč časa. Zato se o vprašanjih pogovorimo po telefonu. Uporabljamo jo za oddajo domačih nalog in vabila na skype govorilno uro. d@bokal. net • Ali deluje? Za oddajo domačih nalog deluje. • Ali deluje prav? Za vprašanja ne deluje, ker je potrebno veliko pisanja, da dobro prenesete kontekst vprašanja, saj komunikacija ni interaktivna. 9 Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja

Eksperiment: Ontologija prenosa znanja

Tehnološka zrelost védenja. 11 Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja

Tehnološka zrelost védenja: izzivi vs. metodologije. 12

Tree of Mathematical Models. • Članek: 1. 2. 3. Predstavi novo metodo na (novem/znanem) problemu. Predstavi znano metodo na novem problemu. Primerja nove/obstoječe metode na znanem problemu. • V aplikaciji: 1 -> odpiranje novih taksonov metodologij in/ali izzivov. 2 -> odpiranje novih taksonov izzivov. 3 -> vnos primerjav uspešnosti metod. Vnos novih taksonov metod in/ali kriterijev. • Izhodišče: M. Tajnik, magisterij. • Cilj: • Taksonomija (izzivov in) metodologij napovedovanja fotovoltaične proizvodnje. • Spoznavanje s tehnologijami, ki omogočajo uporabo teh metodologij. • Taksonomija komponent fotovoltaične elektrarne in njihovih učinkovitosti. • Implementacija odločitvenega modela v aplikaciji m. OIDom. 13

Taksonomija prej – potem. 14

Uporaba

Cilj: opolnomočenje z novimi kompetencami. • Vloga študentov: • Plezalci, ki se vzpenjate po drevesu. • Na križiščih: refleksija o globini svojega razumevanja; vprašate mentorja, kako in kam naprej. • Spremljate odločitve, po kateri poti naprej. • Motor in krmilo projekta. • Vloga mentorja: • • Podajanje novega znanja. Dodajanje izkušenj, ko/če negotovost. Razmislek, kam vodijo nadaljnje možne poti. Zemljevid, radar projekta. Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja 16

Rezultat: izpolnjene obveznosti. • Izdelana seminarska naloga. • Prva predstavitev: razumevanje konteksta, definicija izziva. • Druga predstavitev: pregled literature, prototip rešitve. • Tretja predstavitev: končna rešitev, odziv uporabnika. • Besedilo seminarske naloge, oddano ob tretji predstavitvi. • Pridobljeno in preverjeno konceptualno znanje: • Kratki sprotni testi. • Če rezultat vsaj 66%, kratek ustni zagovor seminarske naloge. • Če rezultat pod 66%, poglobljen ustni zagovor vsebine predmeta in seminarske naloge. Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja 17

Kriterij: samostojno soočenje z izzivom delodajalca. • 10, Odlično: samostojno se lotiti problema pri delodajalcu, ga razumeti, zadovoljivo rešiti. Maksimum doseženega v danem času. • 9, Prav dobro, skoraj odlično: kot zgoraj, nekatere vidike bi lahko izboljšali s pridobljenim širšim znanjem oz. izpiljeno predstavitvijo naučenega. • 8, Prav dobro: Potencial za zgornje; potrebne še nekaj vaje za samostojen pristop. Izdelek te samostojnosti še ne izkazuje; več izkušenj, izostriti razumevanje. • 7, Dobro: Ste na pravi poti za zgornje. Spregledali ste neke ključne poudarke. Usvojite potrebno znanje. • 6, Zadostno: Zadosten napredek, osnovno razumevanje problema. Vrsta ovir, plitev izdelek. Razumeti in odpraviti ovire Pogovor z mentorjem. • 5, Ni še mogoče oceniti. Obstaja ključen problem, lapsus, ki ga je treba odstraniti, preden dobite eno od zgornjih ocen. Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja 18

Kaj je dober izziv za seminarsko nalogo, I. • Zanima vse člane skupine. • Imate dober občutek, da vas bo posrkal vase, da boste „padli noter. “ • Bi se ukvarjali z njim tudi, če ne bi bilo seminarske naloge? • • • Projekt pri študentskem delu – nadgradnja z novim matematičnim znanjem. Igra, ki vas zanima – matematična analiza, strategije, itd. Model odločitve, s katero ste soočeni. Izziv z vašega hobija, prostovoljskega dela, ipd. Izziv dobrodelne organizacije. Problem z delovnega mesta vašega znanca, sorodnika. Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja 19

Kaj je dober izziv za seminarsko nalogo, II. • V domeni izziva vidite karierno priložnost. • Finance, tveganja (banke, zavarovalnice, računovodstvo); • Analitika, statistika (napovedovanje, razvrščanje, strojno učenje); • Optimizacija (primerjava nekaj števil vs. modeli z zveznimi odločitvenimi spremenljivkami); • Simulacije (Monte Carlo vrednotenje odločitev); • Programiranje (podatkovni model, razvoj algoritma, odločitveno drevo); • Kontrola (Kalmanov filter, modeli povratne zanke, diferencialne enačbe). • Uporabnik vašega izziva vidi dodano vrednost v rešitvi problema: • • Potrebovali boste njegov čas. Razložiti vam bo moral problem. Pripraviti bo moral podatke. Razumeti bo moral rezultate. Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja 20

Štiritedenski ritem dela • Prvi teden: • Skelet načrtovanega. • Kar ne razumete, razčistite med sabo in z mentorjem. • Drugi teden: • Prvi osnutek besedila, predstavitve. • O dilemah iz zapisanega razpravljate med sabo in z mentorjem. • Tretji teden: • Predstavitev pred razredom. • Upoštevate komentarje s predstavitve, samoocena, oddaja. • Četrti teden: • Odmor, prejmete komentarje oddanega. Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja 21

Modus operandi • Poslovni, a mentorski odnos. • Poslovni: če se ne potrudite, ne boste dobili. • Govorilna ura z učinkom ali brez. • Mentorski: • Se učimo. Vedno je napaka ne vprašati, česar ne razumete. • Priložnosti: • • • Podatki, razlaga od uporabnika. Potencialna inovacija na natečaju Štajerske gospodarske zbornice. Potencilna prijava na razpis "Po kreativni poti do praktičnega znanja. " Potencialno študentsko delo. Nadaljevanje projekta pri ORMP, KO. Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja 22

Priložnosti

Predlog za izobraževalno smer, I. • Pomen prve pomoči ob infarktu: vsaka minuta šteje. • Učinkovit sistem prve pomoči. Septembrske akcije. • Statistično značilno izboljšanje preživetja, če bi 15% populacije izobrazili o prvi pomoči. • Prva pomoč kot izobraževalna vsebina v osnovne šole. • Projekt: Izvedba ankete s podporo ravnateljev, civilnih iniciativ, svetov staršev. • Cilj: stiki z osnovnimi šolami. Izzivi za naslednje generacije. • Koraki: • Vživljaj: Iskanje kontaktov. Priprava ankete. Testna anketa. Zemljevid. Graf sosednosti. • Opredeli: Zbrane ciljne partnerske institucije, ciljne šole. Vsaka OŠ v Sloveniji ima vsaj eno šolo v radiju 20 km, na kateri bo izvedena anketa. • Zamisli: Preverjanje ankete, usklajevanje s partnerskimi institucijami. Opredeljene statistične hipoteze. • Vzorči: Predstavitve po šolah. Izvedba ankete. • Preveri: Izvedba statističnih testov. Potrditev/zavrnitev statističnih hipotez. Dokončanje besedila. • Zgoščeno poročilo kot članek o vsebini. • Zgoščeno poročilo kot članek o izvedbi – primer za pouk matematike na OŠ.

Predlog za izobraževalno smer II. • Rubikova kocka: • Matematični model kocke, • Definicija rešitve igre. • Definicija postopka, ki pripelje do rešitve. • Predstavitev učencem v šoli na krožku. • Komentar, kaj se z igro učenci lahko naučijo. • Trimble Sketchup: • • • 3 D risanje. Geometrija. Konstrukcije – oblikovanje. Volumni prizem, vrtenin. 3 D tiskalnik. Raziskovalne naloge OŠ in SŠ z uporabno komponento.

Predlog za uporabno ali izobraževalno smer. • Svetovni indeks vojne in miru: • Tolstoj: Vojna in mir. • Alamut: Omni in numero et mensura. • Wilson: „If you cannot measure it, you cannot improve. “ • Kakšen delež prebivalstva zemlje je vpleteno v vojno, spopad, konflikt? • Kako se indeks giblje skozi zadnja stoletja? • Dosežki generalnih sekretarjev ZN, ameriških predsednikov zadnjih 100 let. • Dosežki Nobelovih nagrajencev za mir – politikov. • Razpršen primer, ki ni prodoren: https: //en. wikipedia. org/wiki/Global_Peace_Index • Zbiranje podatkov: • Prebivalstvo držav/regij skozi čas. • Spopadi, konflikti med državami. • Opredelitev problema: • Indeks vojne. Indeks konfliktov. Indeks vplivnosti. Indeks polarizacije. Globalna in lokalna varianta. Označen graf odnosov. • Pregled literature. • Preliminarni izračuni, diskusija. • Končni izračuni, zapis članka.

Predlog za uporabno smer. • Analitika v energetiki: • Napovedovanje proizvodnje sončnih elektrarn. • Projekt z razpisa „po kreativni poti do praktičnega znanja. “ • Sodelovanje s podjetjem Bintegra d. o. o. in Elektroinštitut Milan Vidmar. • Spoznavanje analitike v jezikih C++, Java, R. • 30 ur mesečno od marca do julija. • Posplošeni linearni modeli v zavarovalništvu. • • Linearna regresija. Posplošena linearna regresija. Spoznavanje z jezikom R. Projekt, študentsko delo na zavarovalnici.

Predlog za uporabno smer. • Taksonomija alergij in soočanja z njimi: • Matematični model življenjskega izziva. • Statistična obdelava anket. • Aplikacija za strukturirano urejanje matematičnih modelov. • Priložnost za raziskovalno in aplikativno delo. • Spletna, mobilna aplikacija. • Optimizacija frekvenc Wi. Fi routerjev. • • C++ optimizacijska koda. Reprodukcija znanih rezultatov. Pripravljamo patent protokola. Taksonomija pristopov in problemov.

Samozavest je hoja po širokem mostu sredi ozke brvi. 031 30 33 99 d@bokal. net Drago Bokal Etični cilj je dobro življenje z drugimi in za druge v pravičnem redu. Jože Trontelj, po Paulu Ricœurju Snovalsko razmišljanje /design thinking/ in prenos znanja 29