GIBANJE ZEMLJE VRTENJE ZEMLJE OKROG OSI Zemlja se

GIBANJE ZEMLJE VRTENJE ZEMLJE OKROG OSI: • Zemlja se vrti okoli svoje osi od zahoda proti vzhodu. • Zemljina os poteka skozi oba tečaja. • Za en vrtljaj potrebuje 24 ur oziroma en dan. • Posledica vrtenja: izmenjujeta se dan in noč. • Zemljina os je nagnjena za 23, 5 o. • Zaradi nagiba se dolžina dneva in noči med letom spreminja. • Na ekvatorju dan in noč vedno trajata 12 ur. • Z oddaljevanjem od ekvatorja se dolžina dneva in noči spreminja.

• Vsaka točka na Zemlji v 24 urah opravi 360 o oziroma 15 o v eni uri. Zemlja je razdeljena na 24 časovnih pasov. Koliko je v tem trenutku ura v New Yorku in Pekingu?

GIBANJE OKOLI SONCA • Zemlja obkroži Sonce v 365 dneh in 6 urah. • Prestopno leto ima 366 dni (29. februar). • Če bi bila vrtilna os navpična na elipso, letnih časov ne bi bilo; pri nas bi bilo vse leto aprilsko ali oktobrsko vreme. ASTRONOMSKI LETNI ČASI: ZIMA: 21. 12. POMLAD: 21. 3. POLETJE: 21. 6. JESEN: 23. 9. GIBANJE SONCA NA NEBU: Pozimi vzhaja bolj južno kot poleti (dan krajši), poleti pa je višje na obzorju (dan daljši). Zaradi nagiba Zemljine osi je pol leta k Soncu bolj nagnjena S polobla, pol leta pa J polobla → Sonce na enem tečaju pol leta ne zaide (POLARNI DAN), na drugem pa ne vzide (POLARNA NOČ).

LUNIN MRK: • Nastopi, kadar pride Zemlja med Sonce in Luno. • Popoln Lunin mrk: Zemlja v celoti zastre sončno svetlobo in na površje Lune pada Zemljina senca. • Delni Lunin mrk: Sonce, Zemlja in Luna niso povsem poravnani na isti črti, Zemljina senca prekrije le del Luninega površja. • Luna zaokroži okoli Zemlje v 28 dneh, zato se njena podoba na nebu vsako noč spreminja: • mlaj (prazna luna), • prvi krajec, • ščip (polna luna), • zadnji krajec. SONČEV MRK: • Nastopi, kadar pride Luna med Zemljo in Sonce. • Popoln Sončev mrk: ker je Luna mnogo manjša od Zemlje, njena senca pade le na majhno območje na površju Zemlje, zato ga lahko opazujemo le v ozkem pasu. • Delni Sončni mrk: Luna le delno zakrije Sonce.