OD AJFE DO MILA JURE LAKNER IGA HREN

  • Slides: 11
Download presentation
OD „ŽAJFE“ DO MILA JURE LAKNER, ŽIGA HREN, BLAŽ VALENČIČ, 3. B

OD „ŽAJFE“ DO MILA JURE LAKNER, ŽIGA HREN, BLAŽ VALENČIČ, 3. B

MILA • To so snovi, katerih molekule so sestavljene iz hidrofilnega in hidrofobnega dela

MILA • To so snovi, katerih molekule so sestavljene iz hidrofilnega in hidrofobnega dela in so zaradi tega topne v vodi in maščobah • Mila so večinoma alkalijske soli višjih maščobnih kislin, na primer natrijeva mila, R-COONa, ki so trdna in kalijeva mila, R-COOK, ki so tekoča, • Posebna vrsta mil so invertna mila, za katera je značilno, da je hodrofobni del vezan v kationu in imajo bekteriocidni učinek, zaradi česar jih uporabljajo kot dezinfekcijska sredstva.

ZGODOVINA • Z nastankom ognja je nastajalo tudi milo, pepel trdega lesa vsebuje natrijev

ZGODOVINA • Z nastankom ognja je nastajalo tudi milo, pepel trdega lesa vsebuje natrijev in kalijev lug, ki je osnovna surovina za izdelavo mila, • lug in maščobo in to je človek odkril, ko je v posodi pekel meso je ugotovil, da mastno posodo zelo lepo opere če jo drgne s pepelom in vodo. • Najbolj znan primer odkritja mila je iz Italije

KAKO PRIDOBIVAMO MILO? • Surovine: masti in olja ter maščobne kisline • Iz masti

KAKO PRIDOBIVAMO MILO? • Surovine: masti in olja ter maščobne kisline • Iz masti in olja poteka sinteza mil z bazično hidrolizo • Bolj enostavno pridobivamo mila iz maščobnih kislin. Izvedemo nevtralizacijo z vodno raztopino natrijevega ali kalijevega hidroksida,

POVRŠINSKA AKTIVNA SREDSTVA • Najpomembnejša funkcija površinsko aktivnih snovi je znižanje površinske napetosti vode

POVRŠINSKA AKTIVNA SREDSTVA • Najpomembnejša funkcija površinsko aktivnih snovi je znižanje površinske napetosti vode in s tem lažje omočenje materialov z vodo, • Snovi, ki znižajo površinsko napetost vode in hkrati omogočajo odstranjevanje madežev iz različnih površin in njihovo disperzijo v vodi, so površinsko aktivna sredstva, • Sredstev za zniževanje površinske napetosti je milo.

VRSTE POVRŠINSKO AKTIVNIH SNOVI Mila Neionska PAS (sulfonska kislina) Belila (kisik, vodikov peroksid) Dodatki:

VRSTE POVRŠINSKO AKTIVNIH SNOVI Mila Neionska PAS (sulfonska kislina) Belila (kisik, vodikov peroksid) Dodatki: - polikarboksilati, fosfonati, zeoliti - encimi • Optična belila • •

POVRŠINSKA AKTIVNA SREDTSTVA IN OKOLJE • Mila in detergenti, ki nam jih ponujajo različni

POVRŠINSKA AKTIVNA SREDTSTVA IN OKOLJE • Mila in detergenti, ki nam jih ponujajo različni proizvajalci, so v bistvu formulacije, kar pomeni, da so poleg aktivne komponente v mešanici še dodatki • Zaradi uporabe fosfatov pride do evtrofikacije voda (življenje v zamre)

SAPONIFIKACIJA ALI UMILJENJE • Hidroliza in ionizacija maščob • Nastanejo natrijeve ali kalijeve soli

SAPONIFIKACIJA ALI UMILJENJE • Hidroliza in ionizacija maščob • Nastanejo natrijeve ali kalijeve soli maščobnih kislin oz. milo • Pri hidrolizi poteka razpad trigliceridov na maščobne kisline in glicerol, maščobne kisline pa so zelo pomembne

IONIZACIJA • Reakcija razgradnje natrijevega hidroksida • Maščobe in olja se ne morejo spremeniti

IONIZACIJA • Reakcija razgradnje natrijevega hidroksida • Maščobe in olja se ne morejo spremeniti v milo brez prisotnosti močne baze • Ko vodi dodamo natrijev hidroksid, se sprostijo natrijevi in hidroksidni ioni, ki so potrebni procesu umiljenja • Sprostitev toplote

HIDROLIZA �Triglicerid je ester, estri se lahko umilijo (estrenje =/= umiljenje) � 1. korak

HIDROLIZA �Triglicerid je ester, estri se lahko umilijo (estrenje =/= umiljenje) � 1. korak umiljenja je razgradnja trigliceridov s pomočjo hidrolize 1. lug reagira s trigliceridom in osvobodi eno maščobno kislino, reagiranje z natrijevim ionom 2. lug reagira z digliceridom in osvobodi eno maščobno kislino, ki nato reagira z natrijevim ionom 3. lug reagira z monogliceridom in osvobodi maščobno kislino glicerola, reagiranje z natrijevim ionom, sprememba v milo, glicerol reagira s tremi hidroksidnimi ioni, spremeni v glicerin.

Viri • • http: //www. io-soaps. com/rocnoizdelanomilo. html http: //en. wikipedia. org/wiki/Soap http: //sl.

Viri • • http: //www. io-soaps. com/rocnoizdelanomilo. html http: //en. wikipedia. org/wiki/Soap http: //sl. wikipedia. org/wiki/Saponifikacija http: //candleandsoap. about. com/od/soapmakingbasics/a/How-To-Make. Soap. htm B. Čeh, D. Dolenc. Snovi, okolje in prehrana, Učbenik za kemijo v srednjih strokovnih šolah. Ljubljana: DZS, 2010 M. Vrtačnik, N. Zupančič Brauwer. Organska kemija. Ljubljana: TZS, 2002 Kemija. Tržič: Učila International, 2004 A. Smrdu. Kemija, Snov in spremembe 3, učbenik za kemijo v 3. letniku gimnazije. Ljubljana: Jutro, 2010