Mestna Obina Ljubljana Mestna zveza upokojencev Ljubljana DNEVNI

Mestna Občina Ljubljana Mestna zveza upokojencev Ljubljana DNEVNI CENTRI AKTIVNOSTI ZA STAREJŠE in skupnostni načini oskrbe starejših Festival za 3. življenjsko obdobje Strokovni program, 27. septembra 2017

Mini raziskava 2003 I Kaj se dogaja za našo sosesko? • Koliko sosedov poznate poimensko v svojem bloku? • Kolikokrat poklepetate s kakšnim od sosedov? Enkrat dnevno? Tedensko? Mesečno? Nikoli? Rezultat: „navpično“ mestno bivalno okolje ne spodbuja nastanka/ohranjanja socialne mreže posameznika!

Mini raziskava 2003 II Kaj se je zgodilo z vašo družino? o Živite s svojo družino? o Živite s svojim partnerjem? Živite sami? o Rezultat: ne samo sosedske, tudi družinske vezi so v mestnem okolju načete; vse več družin je „razmetanih“ po širnih območjih, tudi prek državnih in celo celinskih meja.

Okoljska analiza soseske Redčenje socialne mreže, značilno za starejšo populacijo, zahteva: • Sistematično podporo pri snovanju nadomestnih socialnih omrežij; • Sosesko, ki se bo sposobna občutljivo odzvati pa pojave osamelosti in izključenosti; • Infrastrukture, ki se bodo znale soočiti s tem pojavom. Zakaj? Nastaja skrajno nevaren začaran krog: izključenost – slabšanje zdravja – še večja izključenost – še bolj ……

Ljubo doma, kdor ga ima Sodobna paradigma staranja pričakuje od starejšega človeka, da bo ostal aktiven kar se da dolgo, in sicer: • v svojem privajenem socialnem okolju, kjer se počuti doma; • da se bo kar se da samostojno soočal s težavami in tegobami, ki jih prinaša staranje; • da bo svoje odločitve sprejemal samostojno; • da bo ohranil zanimanje za javne zadeve; in • da bo, kolikor bo v njegovih močeh, pomagal drugim. Ne oskrba kot takšna, marveč ukrepi v podporo podaljšani neodvisnosti in samoodločanju postajajo osrednja tema oskrbe starejših.

Kdo naj odloča o potrebah in pričakovanjih starejših? Starejši imajo pravico sodelovati pri snovanju podpornih programov in njihovi izvedbi, zatorej je treba: • ugotoviti, kaj je tisto, kar starejši potrebujejo in kar lahko zanje stori lokalna skupnost; • ustvariti diskusijski prostor, kjer se lahko soočijo stališča uporabnikov, strokovnjakov, izvajalcev in oblastvenih organov (strokovni svet); • preveriti, katere dejavnosti na področju socialnega varstva je moč prenašati na izvajalce, ki so najbližji uporabniku, praviloma na nevladne organizacije.

Načelo naredi si sam – participatorna metoda • Delo DCA je lahko uspešno le, če se vanj vključuje ustrezno število prostovoljcev. • Skupine se oblikujejo samostojno, več kot 90 odstotkov voditeljev skupin (moderatorjev) so starejši sami, ki imajo ustrezna znanja in izkušnje. • Takšna metoda se še posebej opira na tiste dejavnosti, ki omogočajo starejšemu človeku, da živi aktivno življenje v svojem privajenem domačem okolju in ostaja, kolikor je le mogoče dolgo, njegov aktiven sestavni člen.

DCA kot člen v „verigi“ Verigo, ki je osredotočena na potrebe starejše populacije, zdaj vsaj v zasnovi sestavljajo, od „spodaj“ navzgor: • svetovalnice; dnevni centri aktivnosti; organizirano družabništvo za tiste, ki so vezani na svoj dom; dnevna oskrba; oskrba na domu (ZOD); oskrbovana stanovanja; institucionalna oskrba (dom za starejše); in paliativna oskrba. • Odprta ostajajo vprašanja ustreznih podpornih ukrepov za tiste, ki zagotavljajo družinsko oskrbo, vključno s „respite care“. Zaradi nizkega praga in neformaliziranega dostopa je DCA tudi prva stična točka za tiste, ki so soočeni s posebej kritično življenjsko situacijo.

Na splošno so DCA koristni, ker… • …se razvijajo kot decentralizirana in nizkopražna mreža svetovanja, informiranja, druženja, razvedrila, komuniciranja, vključevanja v dejavnosti, samooskrbe, in vzajemne pomoči, medgeneracijskega sodelovanja in vključevanja v družbeno okolje • …neposredna integracija v okolje pospešuje tudi hitro prepoznavanje realnih potreb uporabnikov in prilagajanje programov takšnim potrebam. Dejstvo, da je pobudnik in organizator DCA v Ljubljani upokojenska organizacija, neposredno povezana z vsakodnevnim življenjem starejših, toliko bolj zagotavlja hitro prepoznavanje potreb in pričakovanj starejših občanov mesta Ljubljana.

Kakšna je korist I? Uporabniki: • prevzemajo smiselne naloge; • uveljavljajo svoj pogled na smiselnost prevzetega • • delovanja; so spet koristni, utrjujejo svoje samospoštovanje; osvajajo nove izkušnje in znanja; posredujejo svoje izkušnje drugim; širijo in utrjujejo svojo socialno mrežo. dostojanstvo in

Kakšna je korist II? • Dopolnilo k institucionalnim storitvam; • Povezovanje različnih storitev, ki jih zagotavljajo • • uporabniki sami; Evalvacija individualnih in socialnih pristopov prostovoljcev; Poistovetenje prostovoljcev z DCA, njegovimi nalogami in cilji; Širjenje vednosti o DCA prek „multiplikatorjev“ (dober glas…) Povezovanje neformalnih oblik oskrbe (obiskovalcev DCA) z institucionalnimi storitvami.

Česa smo se naučili v celotnem postopku? Védenje o sposobnostih starejše generacije: starejši so človeški kapital, s katerim je treba upravljati, ga razvijati, uporabljati in ceniti. Komu v korist: : tako starejšim (duševno in telesno zdravje) in skupnosti. Reševanje odprtih vprašanj: pospešitev spričo sodelovanja med oblastvenimi organi in upokojensko organizacijo. Participatorna metoda: v njej starejši niso zgolj predmet obravnave, marveč imajo aktivno vlogo pri odkrivanju in reševanju odprtih vprašanj. Lokalno okolje v žarišču: odpira se pogled v realno življenjsko okolje starejšega človeka. TODA: dobrih praks mi moč vedno v celoti prenašati iz enega v drugo okolje, lahko pa služijo kot navdih.

Nismo izumili kolesa, smo pa ga spravili v gibanje Ljubljanski programi DCA so pridobili certifikat Socialne zbornice Slovenije kot del socialnovarstvenih programov. V okviru MZU Ljubljana deluje sedem takšnih centrov aktivnosti, sicer pa na območju MOL delujeta še dva. Tudi druge slovenske občine skušajo ponudbo dopolniti z organizacijo podobnih oblik oskrbe (Koper, Maribor).

Nihil novi sub sole? Ita enim senectus honesta est, si se ipsa defendit, si ius suum retinet, si nemini emancipata est, si usque ad ultimum spiritum dominatur in suos. Ut enim adulescentem in quo est senile aliquid, sic senem in quo est aliquid adulescentis probo; quod qui sequitur, corpore senex esse poterit, animo numquam erit. Starost je torej dostojanstvena in spoštovana le, če zna braniti samo sebe, če ohrani svoje pravice, če v lastni hiši gospodari vse do zadnjega diha. Menim, da je prav, če ima mladenič v sebi nekaj preudarnosti zrelih let in če starec ohrani nekaj mladeniškega duha. Kdor tako ravna, bo lahko po telesu starec, po duhu pa nikoli ne bo star. /prev. Vida Pust Škrgulja/ Marcus Tullius Cicero: Cato Maior de Senectute, 45 B. C. Hvala da ste nam prisluhnili.