GZS ZBORNICA RAUNOVODSKIH SERVISOV POSVET O PREPREEVANJU PRANJA
GZS – ZBORNICA RAČUNOVODSKIH SERVISOV POSVET O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA MINISTRSTVO ZA FINANCE URAD ZA PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA Darko Muženič Ljubljana, 27. november 2009
Vsebina posveta n Pojem pranja denarja in financiranja terorizma n Predstavitev Zakona o preprečevanju pranja n n denarja in financiranja terorizma Podzakonski akti Obveznosti zavezancev – računovodskih servisov Pooblastila Urada R Slovenije za preprečevanje pranja denarja s poudarkom na nadzoru Praktični primeri
Kaj je pranje denarja?
Kaznivo dejanje pranja denarja q Pranje denarja je PRIKRIVANJE izvora denarja ali premoženja, pridobljenega s katerim koli KAZNIVIM DEJANJEM. q Pralec denarja je (245. člen KZ-1): Ø “oseba, ki denar ali premoženje, za katerega ve, da je bilo pridobljeno s kaznivim dejanjem, Ø sprejme, zamenja, hrani, z njim razpolaga, ga uporabi pri gospodarski dejavnosti, ali na drug način, določen z zakonom o preprečevanju pranja denarja, Ø s pranjem zakrije ali poskusi zakriti njegov izvor”.
Kaznivo dejanje pranja denarja Kaj je namen pranja denarja? q Kriminalne dejavnosti večinoma stremijo k istemu cilju: “ustvarjanju protipravne premoženjske koristi”! q Namen pranja denarja je: omogočiti storilcu, da uživa protipravno premoženjsko korist in da se denar umakne iz mest, kjer bi ga lahko pristojni organi zasegli. q Denar je “opran”, ko njegov pravi oz. resničen izvor ni razviden in ima vse lastnosti legitimno pridobljenega premoženja.
Razsežnosti pranja denarja q Pralci denarja zgolj izbirajo njim ugodnejše razmere in države, kjer jih oblast težko nadzoruje ali celo deluje skupaj z njimi. q Pralce denarja privabljajo razlike v regulatornih oziroma nadzornih mehanizmih mnogo bolj kot ekonomski parametri. q Pralci denarja v svoji inovativnosti zlorabljajo vse več legitimnih načinov in sredstev, da bi si zagotovili čist denar q Pranje denarja je nemalokrat stičišče med kriminalnim svetom in legitimno družbo. q Pralec denarja običajno ni kriminalec z ulice, temveč oseba, ki se giblje na obrobju finančni storitev ali bančne industrije, svetovalec, borzni posrednik, odvetnik…
Aktualni mednarodni pravni akti Ø 40 FATF priporočil (1990, 1996, 2003) + 9 FATF posebnih priporočil v zvezi s financiranjem terorizma (2001, 2004); Ø tretja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/60/ES o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja in financiranje terorizma in izvedbena Direktiva Komisije 2006/70/ES – rok za prenos je potekel 15. 12. 2007; Ø Konvencija Sveta Evrope št. 198 o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, vključno s financiranjem terorizma (2005), Ø Konvencija Združenih narodov (ZN) proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu (2000); Ø Mednarodna konvencija o zatiranju financiranja terorizma (1999) Ø Kazenskopravna konvencija Sveta Evrope o korupciji (1999), Konvencija Združenih narodov proti korupciji (2003) Ø Resolucije Varnostnega sveta ZN (št. 1267, 1373, 1452…)
Značilnosti pranja denarja Pralci denarja razvijajo vedno nove tehnike in metode pranja denarja, s katerimi premišljeno izkoriščajo: § § § svetovni finančni sistem z različnih vhodnih točk, hitre storitve posredovanja sredstev, razlike v pravnih sistemih preprečevanja PD v posameznih državah, dovzetnost predstavnikov družbe za podkupnine in druge oblike korupcije, obstoj sive ekonomije, ki je zunaj kontrole posamezne države, pogostost in hitrost finančnih operacij. Pranja denarja je proces, običajno zelo kompleksen, njegove temeljne značilnosti pa so: § § § vključenost velikih vsot denarja (premoženja), ki izvira iz kaznivega dejanja, uporaba legalnega plačilnega sistema, pogosto ima mednaroden značaj, izvrši se tako, da je denarju čim težje slediti, deluje kot da gre za legitimno pridobljena sredstva.
Značilnosti pranja denarja Pranje denarja zajema tri osnovne faze: 1. • 1. faza: Plasiranje sredstev v finančni sistem države: zamenjava v drugo valuto, polog gotovine (drobljenje zneskov), prenos gotovine čez mejo, elektronska nakazila v tujino (banke, menjalnice, igralnice, pošte. . . ) faza: Prikrivanje izvora sredstev pralec ustvarja plasti, briše računovodske in bančne sledi, izvaja logične in nelogične finan. operacije preko različnih finan. instituciji, največkrat v tujini in s pomočjo številnih drugih računov, finan. instrumentov in medijev (vključitev BPD, navidezno zadolževanje, nakup plačilnih instrumentov z gotovino, , dvojno računovodstvo, prikrivanje dejanskega lastnika premoženja z ustanovitvijo off shore podjetij. . . ) faza: Vključitev sredstev v gospodarstvo (nakup nepremičnine, , kreditni odnos z jamstvom, dokapitalizacija podjetja…) nelegalna sredstva so prenesena v gospodarstvo ali ponovno investirana (sedaj kot legitimno pridobljena) v kriminalno dejavnost.
Metode in tehnike pranja denarja Ø uporaba elektronskih transferjev Ø fizični prenosi gotovine Ø izkoriščanje off shore bančništva in off shore podjetij Ø uporaba nove bančne prakse oz. on-line bančništvo Ø uporaba nebančnih institucij Ø fiktivni posli oz. uporaba fiktivnih računov Ø uporaba podjetij, katerih poslovanje temelji na gotovini Ø uporaba novih finančnih instrumentov Ø vključevanje “poklicnih pralcev denarja” Ø združevanje različnih tehnik pranja denarja
Metode pranja denarja v Sloveniji Ø uporaba “slamnatih podjetij” in “slamnatih direktorjev” za pranje denarja, ki izvira predvsem iz gospodarskih k. d. ali k. d. zatajitve finančnih obveznosti (t. i. “missing trader” je tipična sistemska utaja DDV – izkorišča se EU mehanizem oprostitve plačila DDV za dobave blaga znotraj Skupnosti in ukinitev mejnih kontrol) Ø uporaba bančnih računov fizičnih oseb za pranje denarja, ki izvira iz internetnih goljufij (npr. prodaja vozil) ali zlorab elektronskega bančništva (npr. pranje denarja z nezavestno malomarnostjo) Ø pologi bankovcev manjših vrednosti in kasnejši dvigi bankovcev višjih vrednosti (pologi in dvigi pod 30. 000 eur izvedeni v različnih enotah in krajih)
Financiranje terorizma (109. člen KZ-1, drugi odstavek 2. člena ZPPDFT) FT po ZPPDFT je: è zagotavljanje ali zbiranje oziroma poskus zagotavljanja ali zbiranja è denarja ali drugega premoženja zakonitega ali nezakonitega izvora, è posredno ali neposredno, z namenom ali zavedajoč se, da bo v celoti ali delno è uporabljeno za izvedbo terorističnega dejanja ali da ga bo uporabil terorist ali teroristična organizacija.
Financiranje terorizma Razlike med pranjem denarja in financiranjem terorizma: Ø Izvor sredstev • Pranje denarja – iz kaznivega dejanja • Fin. terorizma – iz legalnih in nelegalnih virov Ø Čas: • Pranje denarja – po kaznivem dejanju • Fin. terorizma – pred kaznivim dejanjem Ø Razlogi
Financiranje terorizma Ø Zavezanci po ZPPDFT morajo sporočati podatke o strankah in transakcijah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum FT. Ø Organizacije pri presoji, ali je stranka ali transakcija povezana s financiranjem terorizma, uporabljajo indikatorje za prepoznavanje ST, del katerih so tudi seznami oseb, zoper katere veljajo finančne in druge sankcije: Svet EU http: //ec. europa. eu/external_relations/cfsp/sanctions/list/consol-list. htm MZZ RS http: //www. mzz. gov. si/si/zunanja_politika/mednarodna_varnost/ omejevalni_ukrepi/ Varnostni svet OZN http: //www. un. org/sc/committees/1267/consolist. shtml
Urad RS za preprečevanje pranja denarja – nadzor nad izvajanjem Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT) V primeru subjektov, ki se ukvarjajo z računovodskimi storitvami in davčnim svetovanjem je primarni nadzornik Urad RS za preprečevanje pranja denarja, ki izvaja posredni nadzor (pisna komunikacija z organizacijo). Za kršitve ZPPDFT, ki jih bo pri izvajanju nadzora odkril urad, bo kot prekrškovni organ sam začel, vodil in odločil o postopku o prekršku po ZPPDFT.
Urad RS za preprečevanje pranja denarja Pooblastila urada: q Urad lahko zahteva od banke podatke in dokumentacijo: n kadar so podani razlogi za sum storitve kaznivega dejanja PD ali FT, n kadar gre za izvajanje nadzora glede opravljanja nalog iz ZPPDFT. q Urad lahko izda odredbo o začasni ustavitvi transakcije: n kadar so podani utemeljeni razlogi za sum na PD ali FT, n pisna oblika odredbe (se vroči banki); v nujnih primerih lahko ustna (vendar naknadno tudi v pisni obliki), n začasna ustavitev lahko traja največ 72 ur, n Urad lahko v zvezi z začasno ustavitvijo banki poda obvezna navodila, kako ravnati, n odredba se lahko izda tudi na pobudo tujega organa. q Urad lahko izda zahtevo za tekoče spremljanje finančnega poslovanja stranke: n izvajanje ukrepa lahko traja največ tri mesece, iz utemeljenih razlogov pa se njegovo trajanje vsakič lahko podaljša še za en mesec, vendar skupno ne več kakor šest mesecev.
Sistem preprečevanja in odkrivanja PD in FT v Sloveniji Temelj za preprečevanje in odkrivanje ravnanj, s katerimi se zlorablja finančni sistem za prikrivanje izvora denarja oz. premoženja, ki izvira iz katerih koli kaznivih dejanj, ali za zbiranje in preusmerjanje nezakonitih ali celo zakonitih sredstev za namene terorizma, v RS predstavljajo: Ø Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS št. 60/07; ZPPDFT), Ø Kazenski zakonik (KZ-1): 245. člen (prej 252. člen), ki določa kaznivo dejanje pranja denarja, ter 109. člen (prej 388. a člen), ki od leta 2004 določa kaznivo dejanje financiranja terorizma, Ø Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta o informacijah v zvezi z naročnikom, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (neposredna veljavnost v RS od 1. 1. 2007), Ø Uredba (ES) št. 1889/2005 Evropskega parlamenta in Sveta o kontroli gotovine ob vstopu v Skupnost ali izstopu iz nje (neposredna veljavnost v RS od 15. 6. 2007), Ø drugi zakoni (ZKP, Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, Zakon o deviznem poslovanju, zakoni o ratifikacijah…)
Sistem preprečevanja in odkrivanja PD in FT v Sloveniji Zavezanci za PPD POLICIJA, SOVA, BS, ATVP, AZN, UNPIS, DURS, CURS itd. tuji FIU URAD RS ZA PREPREČEVANJE PRANJA DENARJA (analiza prejetih podatkov) • Sektor za sumljive transakcije • Služba za analitiko • Služba za mednarodno sodelovanje DRŽ. TOŽILSTVO, POLICIJA (obvestilo) SOVA, DURS, CURS itd. (informacija)
Sistem preprečevanja in odkrivanja PD in FT v Sloveniji – Urad RS za preprečevanje pranja denarja (UPPD): Ø organ v sestavi Ministrstva za finance; Ø nima inšpekcijskih in policijskih pooblastil; Ø sprejema, zbira in analizira finančne podatke o strankah in transakcijah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum PD ali FT; Ø posreduje svoje ugotovitve v obliki obvestil in informacij pristojnim državnim organom (policiji, državnemu tožilstvu, SOVA, DURS, CURS itd. ); Ø Financial Intelligence Unit (v svetu preko 100 Uradov administrativnega, policijskega ali mešanega tipa);
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT) q Začel je veljati 21. 7. 2007. V celoti se uporablja od 21. 1. 2008! q Predpisuje skupno 12 podzakonskih aktov, 8 obveznih in 4 opcijske. q Za ustrezno in enotno izvajanje ZPPDFT izdaja UPPD mnenja in smernice.
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT) Od konca januarja 2008 je v veljavi 8 obveznih podzakonskih aktov: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Pravilnik o izvajanju notranje kontrole, pooblaščencu, hrambi in varstvu podatkov ter upravljanju evidenc pri organizacijah, odvetnikih, odvetniških družbah in notarjih; Pravilnik o načinu sporočanja podatkov Uradu RS za preprečevanje pranja denarja; Pravilnik o določitvi pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, da lahko nastopa v vlogi tretje osebe; Pravilnik o določitvi pogojev za ugotavljanje in preverjanje istovetnosti stranke z uporabo kvalificiranega digitalnega potrdila stranke; Pravilnik o določitvi seznama enakovrednih tretjih držav; Pravilnik o določitvi pogojev za obravnavo osebe kot stranke z neznatnim tveganjem za pranje denarja ali financiranje terorizma; Pravilnik o določitvi pogojev, pod katerimi za nekatere stranke ni treba sporočiti podatkov o gotovinskih transakcijah; Pravilnik o načinu sporočanja podatkov odvetnika, odvetniške družbe ali notarja Uradu RS za preprečevanje pranja denarja.
ZPPDFT - nekatere novosti q vključitev ukrepov za preprečevanje in odkrivanje financiranja terorizma v finančni sistem RS; razširitev kroga zavezancev (npr. družbe za izdajo elektronskega q razbremenitev zavezancev oz. olajšan nastop na trgu (npr. q zagotovitev ustreznejšega nadzora nad izvajanjem ukrepov za preprečevanje in odkrivanje PD in FT ter hitrejše vodenje postopkov o prekršku oz. izrekanje sankcij v primeru kršitev ZPPDFT. q denarja, družbe, ki nudijo podjetniške in fiduciarne storitve, prireditelji in koncesionarji, ki prirejajo igre na srečo po internetu, družbe, ki opravljajo določene storitve plačilnega prometa, vključno s posredovanjem denarja); uporaba kvalificiranih digitalnih potrdil, za pravno osebo poslovno razmerje lahko sklene tudi pooblaščenec in ne le zakoniti zastopnik, uporaba t. i. tretjih oseb, itd. );
ZPPDFT - nekatere novosti q uvedba pristopa, ki upošteva tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma; q identifikacija stranke postane t. i. PREGLED STRANKE, ki vključuje več kot le ugotavljanje istovetnosti stranke; q pooblastilo primarnim nadzornikom za izdajo sektorsko specifičnih priporočil ali smernic za enotno in ustrezno izvajanje določb ZPPDFT; q višji prag za sporočanje podatkov o gotovinskih transakcijah Uradu - 30. 000 EUR; q obveznost sporočanja podatkov o gotovinskih transakcijah v treh delovnih dneh;
Splošne omejitve po ZPPDFT § Prepoved uporabe anonimnih produktov: prepoved odpiranja ali vodenja anonimnih računov, hranilnih knjižic na geslo ali prinositelja oz. drugih produktov, ki omogočajo prikrivanje resnične identitete stranke (35. člen) § Prepoved poslovanja z navideznimi bankami (36. člen) § Omejitev poslovanja z gotovino v primerih plačila blaga pri trgovcih v zneskih nad 15. 000 eurov (37. člen)
Naloge organizacij po ZPPDFT (5. člen) Ø priprava analize tveganja oz. segmentacija strank; Ø izvajanje ukrepov za poznavanje stranke (pregled stranke); Ø sporočanje predpisanih podatkov ter predložitev dokumentacije Uradu RS za preprečevanje pranja denarja; Ø imenovanje pooblaščenca in namestnikov ter zagotovitev pogojev za njihovo delo; Ø skrb za redno strokovno usposabljanje zaposlenih; Ø zagotovitev redne notranje kontrole nad opravljanjem nalog; Ø priprava seznama indikatorjev za prepoznavanje strank in transakcij, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum PD in FT; Ø zagotovitev varstva in hrambe podatkov ter upravljanje z zakonom predpisanih evidenc; Ø izvajanje ukrepov za preprečevanje PD in FT v podružnicah in hčerinskih družbah v večinski lasti v tretjih državah;
Naloge organizacij po ZPPDFT – obveznost pregleda stranke (8. člen ZPPDFT) ð pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko; ð pri vsaki transakciji v vrednosti 15. 000 EUR ali več, ne glede na to, ali poteka posamično, ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane; ð v primeru dvoma v verodostojnost in ustreznost predhodno pridobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke; ð vedno kadar bodo v zvezi s transakcijo ali stranko obstajali razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije.
Naloge organizacij po ZPPDFT – sestavni deli pregleda stranke (7. člen ZPPDFT) Ø ugotavljanje istovetnosti stranke in preverjanje njene istovetnosti na podlagi verodostojnih, neodvisnih in objektivnih virov; Ø ugotavljanje dejanskega lastnika stranke; Ø pridobitev podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja ali transakcije ter drugih podatkov po tem zakonu; Ø redno spremljanje poslovnih aktivnosti, ki jih stranka izvaja pri banki.
ZPPDFT opredeljuje ugotavljanje in preverjanje istovetnosti za: n fizične osebe ali njenega zakonitega n n n zastopnika, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost pravne osebe zakonitega zastopnika pravne osebe pooblaščenca druge osebe civilnega prava posebne primere
Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti fizične osebe, samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost: Ø z vpogledom v uradni osebni dokument stranke v njeni osebni navzočnosti pri organizaciji Ø s pomočjo kvalificiranega digitalnega potrdila, pod pogoji, ki jih s pravilnikom določi minister.
Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti pravne osebe (14. člen) Ø z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra (ne sme biti starejša od 3 mesecev) Ø z neposrednim vpogledom v sodni ali drug javni register (pri tem se mora na izpisu iz registra napraviti zaznamek, ki vsebuje: datum in čas vpogleda ter osebno ime osebe, ki je vpogled opravila) Ø nekateri podatki se lahko pridobijo tudi neposredno od zakonitega zastopnika ali pooblaščenca Ø V primeru dvoma v resničnost podatkov ali verodostojnost listin mora organizacija zahtevati pisno izjavo zakonitega zastopnika ali pooblaščenca. Ø Obveznost predhodnega preverjanja narave registra. Ø Obveznost ugotavljanja in preverjanja istovetnosti tuje pravne osebe in njene podružnice, če je stranka pravna oseba, ki opravlja dejavnost v RS preko svoje podružnice.
Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti drugih oseb civilnega prava (17. člen) Druga oseba civilnega prava je organizirana združba posameznikov, ki združuje ali bo združevala sredstva ali drugo premoženje za določen namen (npr. razredne skupnosti). ð zadošča ugotavljanje in preverjanje istovetnosti kategorije oseb in ne posameznikov; ð pri organizaciji se zahteva le navzočnost osebe, pooblaščene za zastopanje; ð zahteva se overjeno pisno pooblastilo za zastopanje, zato bo fizična oseba oz. skupina civilnega prava še vedno morala overiti pooblastilo pri notarju ali upravni enoti
Ugotavljanje in preverjanje istovetnosti osebe civilnega prava sestoji iz: Ø ugotavljanja in preverjanja istovetnosti osebe, pooblaščene za zastopanje osebe civilnega prava (kot fizične osebe); Ø pridobitve overjenega pisnega pooblastila za zastopanje; Ø pridobitve podatkov o fizičnih osebah, ki so člani osebe civilnega prava (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna številka člana, in sicer: - iz overjenega pisnega pooblastila za zastopanje. - neposredno od zastopnika.
Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke Ø Dejanski lastnik stranke, ki je pravna oseba ali druga podoben pravni subjekt je: - fizična oseba, ki je končni lastnik stranke, ali fizična oseba, ki nima lastniškega deleža v stranki, vendar pa stranko nadzira ali kako drugače obvladuje na način, da bistveno vpliva na odločitve poslovodnih organov. Ø Dejanski lastnik v primeru fizične osebe je fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija ali opravlja dejavnost. Zakon ureja zgolj ugotavljanje dejanskega lastnika pravnih oseb in podobnih pravnih subjektov.
Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke Dejanski lastnik stranke po ZPPDFT je (19. člen): Ø vsaka fizična oseba, ki je posredno ali neposredno imetnik več kakor 25 % poslovnega deleža, delnic, glasovalnih oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju pravne osebe, oziroma je udeležena v kapitalu pravne osebe z več kakor 25 -odstotnim deležem ali ima obvladujoč položaj pri upravljanju sredstev pravne osebe; Ø vsaka fizična oseba, ki pravni osebi posredno zagotovi ali zagotavlja sredstva in ima na tej podlagi možnost nadzorovati, usmerjati ali drugače bistveno vplivati na odločitve uprave ali drugega poslovodnega organa pravne osebe pri odločanju o financiranju in poslovanju.
Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke V primeru, da gre za druge pravne osebe, kot so ustanove ali skladi ali podobnih pravnih subjektov tujega prava, katerih dejavnost je sprejemanje, upravljanje ali razdeljevanje premoženjskih sredstev za določen namen, je kot dejanski lastnik opredeljena: a) vsaka fizična oseba, ki je prejemnik več kakor 25 % koristi od premoženja, ki se upravlja, pod pogojem, da so bili bodoči upravičenci že določeni ali so določljivi; b) oseba ali skupina oseb, v interesu katerih je ustanovitev in delovanje pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava, če je treba posameznike, ki bodo prejemniki koristi od pravne osebe oziroma podobnega pravnega subjekta tujega prava, še določiti; c) vsaka fizična oseba, ki posredno ali neposredno obvladuje več kakor 25 % premoženja pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava.
Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke Ugotavljanje dejanskega lastnika pravne osebe ali podobnega pravnega subjekta tujega prava se izvede z: 1. 2. 3. 4. z vpogledom v originalno ali overjeno dokumentacijo iz sodnega ali drugega javnega registra; z neposrednim vpogledom v sodni ali drug javni register (pri tem se na izpisu iz registra napraviti zaznamek, ki vsebuje: datum in čas vpogleda ter osebno ime osebe, ki je vpogled opravila; manjkajoče podatke se pridobi z vpogledom v originalne ali overjene listine in drugo poslovno dokumentacijo, ki ji jih predloži zakoniti zastopnik ali njegov pooblaščenec. če manjkajočih podatkov iz objektivnih razlogov ni mogoče dobiti na gornji način, jih organizacija pridobi neposredno iz pisne izjave zakonitega zastopnika ali njegovega pooblaščenca.
Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke Ø Ugotavljanje dejanskega lastnika pomeni ugotavljanje lastniške strukture pravne osebe po celotni verigi lastništva, do končnega lastnika – fizične osebe. Ø Organizacija je sicer dolžna vedno pridobiti podatke o dejanskem lastniku (razen v primeru izjem), preverjanje podatkov, pridobljenih iz manj verodostojnega vira, pa nato izvede v taki meri oz. na način, ki ji bo omogočal, da bo razumela, kdo ima v lasti in kdo nadzira stranko, ter da bo ob upoštevanju ocene tveganja zadovoljivo poznala, glede na lastno presojo, dejanske lastnike stranke. Določbe o ugotavljanju dejanskih lastnikov stranke torej ne predpisujejo obveznosti pridobitve podatkov iz neodvisnih in zanesljivih virov; bo pa treba prepričati nadzornika, da je bilo preverjanje zadostno!
Ugotavljanje dejanskega lastnika stranke Ø Katere metode preverjanja podatkov bodo priznane kot ustrezne, bo (in to predvsem zaradi pristopa na podlagi ocene obstoječega tveganja, ki zahteva diskrecijske in fleksibilne rešitve) odvisno od odločitev pristojnih nadzornih organov in prakse, ki se bo izoblikovala v posameznih sektorjih. Ø V skladu s petim odstavkom 8. člena, organizacija v primeru, da ne bo zbrala in glede na lastno oceno tudi preverila podatkov o dejanskem lastniku stranke, ne bo smela skleniti ali nadaljevati poslovnega razmerja s to stranko.
Vrste pregleda stranke Ø “Običajen” pregled Ø Poglobljen pregled (sklepanje kontokorentnega razmerja z banko ali drugo podobno kreditno institucijo, ki ima sedež v tretji državi, v primerih, ko gre za stranko, ki je politično izpostavljena oseba, ko stranka ni osebno navzoča pri pregledu) – pridobijo se dodatni podatki (30. , 31. in 32. člen ZPPDFT) Ø Poenostavljen pregled (stranka je finančna institucija, državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti, družba katere vrednostni papirji kotirajo na borzi, subjekt, za katerega obstaja neznatno tveganje za PD ali FT) – pridobijo se samo nekateri zahtevani podatki (34. člen ZPPDFT)
Pristop na podlagi analize tveganja Revidirani mednarodni standardi so uvedli veliko spremembo iz rule-based pristopa k risk-based pristopu. n CILJ, da so ukrepi za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma proporcionalni ugotovljenemu tveganju, s čimer se želi doseči, da se resursi, ki so nam na razpolago, uporabijo na najučinkovitejši način. n Države imajo torej po novem možnost, da iz rule-based pristopa preidejo k risk-based pristopu. Tako zavezanci kot regulatorji in nadzorniki naj pozornost usmerijo tja, kjer je tveganje večje!
Pristop na podlagi analize tveganja oz. segmentacija strank (6. člen) Ø Kaj risk-based pristop ni? Ni substitut za izpolnjevanje osnovnih zahtev, saj morajo biti minimalni standardi vedno izpolnjeni, npr. : ü ü ü Pranje denarja je vedno kaznivo dejanje… Vedno mora biti vzpostavljen ustrezen nadzor oz spremljanje Anonimni produkti niso nikoli sprejemljivi… Ø Ko so določeni temelji zagotovljeni - risk-based pristop omogoča razporeditev in uporabo razpoložljivih resursov na podlagi ocene obstoječih tveganj.
Pristop na podlagi analize tveganja oz. segmentacija strank (6. člen) Kaj je tveganje za PD in FT: To je tveganje, da bo stranka izrabila finančni sistem za pranje denarja ali financiranje terorizma oz. da bo neko poslovno razmerje, transakcija ali produkt, posredno ali neposredno, uporabljen za pranje denarja ali financiranje terorizma. Zavezanci morajo izdelati analizo tveganja, s katero ocenijo, kako tvegana za možne zlorabe PD ali FT je z njihovega vidika neka vrsta stranke, poslovnega razmerja, produkta ali transakcije. q Organizacija analizo tveganja pripravi v skladu s smernicami, ki jih izda pristojen nadzorni organ. q POSTOPEK določanja ocene tveganja mora odražati specifičnost organizacije in njenega poslovanja: Ø Ø velikost in sestavo organizacije, obseg in sestavo poslov organizacije, vrste strank, s katerimi posluje organizacija, vrste produktov, ki jih ponuja organizacija…
Na podlagi lastnih ocen tveganja oziroma na podlagi kategorizacije strank, poslovnih razmerij, produktov ali transakcij bo organizacija: Ø najprej izbrala ustrezno obliko pregleda stranke (običajen ali poglobljen pregled), Ø nato v okviru tega pregleda smiselno prilagodila obseg ukrepov, ki ji jih nalaga zakon. Pri običajnem pregledu stranke bo prilagoditev obsega ukrepov možna v zvezi z ugotavljanjem dejanskega lastnika stranke in rednim spremljanjem aktivnosti stranke. Pri poglobljenem pregledu stranke pa bo organizacija ob upoštevanju obstoječega tveganja sprejela še dodatne ukrepe v skladu z drugim odstavkom 29. člena ZPPDFT.
Obveznost sporočanja in roki Kdaj oz. katere transakcije se sporočajo uradu (38. člen ZPPDFT)? q GOTOVINSKIH transakcij, ki presegajo vrednost 30. 000 eurov – subjekti, ki opravljajo računovodske storitve in storitve davčnega svetovanja NE SPOROČAJO (drugi odstavek 38. člena ZPPDFT) q Vedno, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum PD ali FT - če lahko, ŠE PRED IZVEDBO TRANSAKCIJE (v sporočilu tudi navesti rok, v katerem naj bi se transakcija opravila), sicer pa takoj, ko je to mogoče oz. takoj po zaznavi razlogov za sum. q Obveznost sporočanja transakcij velja tudi za nameravano transakcijo, ne glede na to, ali je bila pozneje opravljena ali ne. q Vedno, ko stranka IŠČE NASVET za pranje denarja ali financiranje terorizma – takoj oz. Najkasneje v 3 delovnih dneh) q Zahteva Urada organizacijam, da posredujejo podatke, informacije in dokumentacijo (54. člen – v zvezi s sumljivimi transakcijami; 86. člen – v zvezi z nadzorom) - max 15 dnevni rok za odgovor!
Pooblaščenec za PPDFT è Za posamezne naloge odkrivanja in preprečevanja PD in FT mora organizacija imenovati pooblaščenca in enega ali več njegovih namestnikov. è Delo pooblaščenca lahko opravlja izključno oseba, ki izpolnjuje zakonsko predpisane pogoje: è Pooblaščenec mora imeti zagotovljena ustrezna pooblastila, pogoje in podporo, vključno s tekočim obveščanjem o vseh dejstvih, ki so ali bi lahko bila povezana s PD ali FT. è Pri sporočanju podatkov o osebah ali transakcijah, v zvezi s katerimi obstajajo razlogi za sum PD ali FT, pooblaščenec sam oceni, ali v sporočilih, ki jih je prejel od ostalih sodelavcev, obstajajo razlogi za sum PD ali FT - zahteva se uradni zaznamek z navedbo razlogov za takšno odločitev. è Pooblaščenec predstavlja glavni komunikacijski kanal med Uradom za preprečevanje pranja denarja in organizacijo.
Notranja kontrola (45. člen) q ZPPDFT določa, da mora organizacija zagotoviti redno notranjo kontrolo nad opravljanjem nalog odkrivanja in preprečevanja PD in FT. q Pravilnik o izvajanju notranje kontrole, pooblaščencu, hrambi in varstvu podatkov ter upravljanju evidenc nato predpisuje minimalne standarde za izvajanje notranje kontrole. q Podrobnejša pravila, vključno s postopki, roki in načinom izvajanja notranje kontrole, določi organizacija v svojih notranjih aktih. q V zvezi z izvajanjem notranje kontrole se mora v notranjem aktu organizacije določiti in razmejiti odgovornost med vodstvom organizacije, vodstvom organizacijskih enot, pooblaščencem, namestnikom pooblaščenca in drugimi službami organizacije.
Hramba podatkov (79. člen) q Dokumentacija in podatki, vezani na pregled stranke, se hranijo najmanj 10 LET po prenehanju poslovnega razmerja ali opravljeni transakciji, in sicer: Ø po kronološkem redu (oblika vodenja NI zakonsko predpisana), Ø na način, ki omogoča dostop v celotnem obdobju, Ø ločeno od ostalih evidenc (ko gre za podatke o sumljivih transakcijah in so ti označeni z ustrezno stopnjo tajnosti). q Podatki in pripadajoča dokumentacija o izvajanju notranje kontrole, pooblaščencu in strokovnem usposabljanju zaposlenih se hranijo najmanj 4 LETA.
Varstvo podatkov (76. člen) q Organizacije in njihovi zaposleni stranki ali tretji osebi ne smejo razkriti dejstva: Ø Ø da je bil podatek kot ST sporočen UPPD, da je UPPD začasno ustavil transakcijo, da je UPPD odredil tekoče spremljanje transakcij, da je zoper stranko uvedena ali bi bila lahko uvedena preiskava zaradi PD ali FT. q Pri posredovanju podatkov UPPD za organizacije ter njene zaposlene: Ø Ø ne velja obveznost varovanja tajnih podatkov, poslovne skrivnosti ter poklicne tajnosti; ne odgovarjajo za škodo, povzročeno stranki ali nekomu tretjemu (v zvezi s sporočanjem, ustavitvijo in spremljanjem transakcij); q Zaposleni niso disciplinsko ali kazensko odgovorni. q So pa tako organizacije kot njihove odgovorne osebe v primeru neizpolnjevanju določb ZPPDFT za prekršek lahko kaznovane z globo…
Upravljanje evidenc (82. člen) q Organizacije upravljajo naslednje evidence podatkov: Ø - evidence podatkov o strankah, poslovnih razmerjih in transakcijah iz 8. člena ZPPDFT (pregled stranke); Ø - evidence sporočenih podatkov UPPD iz 38. člena ZPPDFT (o gotovinskih in sumljivih transakcijah) q Ločeno se vodi tudi evidenco o dostopu nadzornih organov do podatkov in informacij, ki so bili sporočeni UPPD (84. člen).
Redno izobraževanje (44. člen) Ø Organizacija mora skrbeti za redno strokovno usposabljanje vseh zaposlenih, ki opravljajo naloge na področju preprečevanja in odkrivanja PD in FT. Zagotoviti mora: n n n seznanjanje z določili ZPPDFT ter na njegovi podlagi izdanih pravilnikov in notranjih aktov, seznanjanje s strokovno literaturo s področja odkrivanja in preprečevanja PD in FT, seznanjanje s seznamom indikatorjev za prepoznavanje sumljivih transakcij in njegovo uporabo v praksi. Ø Program strokovnega usposabljanja se pripravi najkasneje do konca meseca marca za tekoče leto.
SEZNAM INDIKATORJEV ZA PREPOZNAVANJE SUMLJIVIH TRANSAKCIJ ZA PRAVNE IN FIZIČNE OSEBE, KI OPRAVLJAJO RAČUNOVODSKE STORITVE Ø Ø Ø Ø Ø Ø Stranka ustanavlja ali dokapitalizira podjetja brez ekonomsko upravičenega razloga. Stranka brez utemeljenega razloga ne odpre poslovnega računa tudi po preteku enega leta od vpisa družbe v sodni register. Stranka brez ekonomske ali pravne logike odpre ali vodi več računov ali posluje preko teh računov, ki v nasprotju s predpisi niso prikazani v bilancah. Stranka nima redno ali pogodbeno zaposlenih delavcev, kar je neobičajno za dejavnost, ki jo opravlja. Stranka ne ve zanesljivo, kje se nahaja njena poslovna dokumentacija. Stranka pogosto in brez utemeljenega razloga zamenja osebo(e), ki zanjo opravlja(jo) računovodske storitve. Stranka v nasprotju s poslovno prakso prosi, da računovodja zanjo v svojem imenu in za svoj račun opravi transakcijo. Prekinitev pogodbe o sodelovanju zaradi zahteve po dodatnih pojasnilih o določenih transakcijah, brez drugih utemeljenih razlogov. Velika, nepojasnjena nihanja v prihodkih oziroma za panogo neobičajno visoki prihodki glede na odhodke. Nepojasnjen enkratni prihodek, ki presega 10 - kratnik povprečne enomesečno realizacije preteklega leta iste dejavnosti, brez razširitve dejavnosti (ni novih zaposlenih, isti poslovni prostori. . . ). Nelogični odpisi terjatev in obveznosti, ki presegajo 10% sredstev stranke. Ekonomsko ali pravno nelogično poslovanje stranke s subjekti iz držav, ki so znane po proizvodnji mamil. Ekonomsko ali pravno nelogično poslovanje stranke s subjekti iz držav, ki so znane kot davčni raj (na primer plačilo stroškov svetovanja ali stroškov za raziskave tržišča družbi, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske ali proizvodne dejavnosti v državi, v kateri je registrirana, ali drugi podobni družbi tujega prava z neznanimi lastniki ali upravljalci). Nelogični prilivi iz računov v tujini ali nelogični odlivi na račune v tujini, kjer stranka nima poslovnega partnerja. Pogosta nelogična plačila hčerinskim ali drugače povezanim družbam ali plačila fizičnim osebam. Nelogično opravljanje transakcij tik pod mejo, za katero je predpisan pregled stranke. Nelogično gotovinsko poslovanje, ki se izvaja pod mejo, za katero je predpisano sporočanje transakcij Uradu. Nelogično predčasno odplačevanje kreditov ali posojil. Dajanje posojil delničarjem, organom nadzora ali zaposlenim, ki je v nasprotju s predpisi. Plačila za nedefinirane storitve ali plačila za večji obseg storitev, kot jih je mogoče dokazati. Stranka sklene pogodbo o življenskem zavarovanju s plačilom enkratne premije in nato brez utemeljenega razloga predčasno prekine pogodbo. O transakcijah ni nobenih dokazil oziroma so le-ta pomanjkljiva.
Indikatorji sumljivih transakcij pranja denarja za dejavnost davčnega svetovanja Ø Ø Ø Ø Ø Stranka ustanavlja ali dokapitalizira podjetje brez ekonomsko upravičenega razloga. Stranka brez utemeljenega razloga ne odpre poslovnega računa tudi po preteku enega leta od vpisa družbe v sodni register. Stranka brez ekonomske ali pravne logike odpre ali vodi več računov ali posluje preko teh računov, ki v nasprotju s predpisi niso prikazani v bilancah. Stranka nima redno ali pogodbeno zaposlenih delavcev, kar je neobičajno za dejavnost, ki jo opravlja. Stranka zahteva obravnavo neverodostojnih knjigovodskih listin oziroma za njihovo obravnavo ponuja nagrado. Stranka išče nasvete za izvedbo poslovnih dogodkov, ki so povezani s kaznivim dejanjem. Stranka v nasprotju s poslovno prakso prosi, da davčni svetovalec zanjo v svojem imenu in za svoj račun opravi transakcijo. Prekinitev poslovnega odnosa zaradi zahteve po dodatnih pojasnilih, brez drugih utemeljenih razlogov. Velika, nepojasnjena nihanja v prihodkih glede na primerljiva podjetja. Nepojasnjen visok enkratni prihodek, brez razširitve dejavnosti (ni novih zaposlenih, isti poslovni prostori. . . ). Nelogični odpisi terjatev in obveznosti, ki presegajo 10% sredstev stranke. Ekonomsko ali pravno nelogično poslovanje stranke s subjekti iz držav, ki so znane po proizvodnji mamil. Ekonomsko ali pravno nelogično poslovanje stranke s subjekti iz držav, ki so znane kot davčni raj (na primer plačilo stroškov svetovanja ali stroškov za raziskave tržišča družbi, ki ne opravlja ali ne sme opravljati trgovske ali proizvodne dejavnosti v državi, v kateri je registrirana, ali fiduciarni ali drugi podobni družbi tujega prava z neznanimi lastniki ali upravljalci). Nelogični prilivi iz računov v tujini ali nelogični odlivi na račune v tujini, kjer stranka nima poslovnega partnerja. Pogosta nelogična plačila hčerinskim ali drugače povezanim družbam ali plačila fizičnim osebam. Transakcije s podjetji katerih identiteta lastnikov je prikrita. Nelogično predčasno odplačevanje kreditov ali posojil. Dajanje posojil delničarjem, organom nadzora ali zaposlenim, ki je v nasprotju s predpisi.
Kršitve in globe po ZPPDFT Najtežje kršitve: če se ne opravi pregleda stranke, če se ne izdela analize tveganja, če se v predpisanih primerih ne izvede poglobljenega pregleda stranke, če se Uradu ne sporoči podatkov o sumljivi transakciji itd. Globe: pravne osebe: 12. 000 - 120. 000 EUR, odgovorne osebe: 800 4. 000 EUR Þ Težje kršitve: če se pregled stranke ne opravi v predpisanem obsegu, če se pregled stranke zaupa “nedovoljeni” tretji osebi, če se Uradu ne sporoči podatkov o gotovinski transakciji nad 30. 000 EUR itd. Globe: pravne osebe: 6. 000 - 60. 000 EUR, odgovorne osebe: 400 2. 000 EUR Þ Lažje kršitve: če se pri preverjanju istovetnosti stranke predhodno ne preveri narave registra, iz katerega se pridobi podatke o stranki, če se podružnice ali hčerinske družbe v večinski lasti, ki imajo sedež v tretji državi, ne seznani z internimi postopki, ki se nanašajo na preprečevanje PD in FT itd. Globe: pravne osebe: 3. 000 - 30. 000 EUR, odgovorne osebe: 200 1. 000 EUR Þ
Vprašanja?
- Slides: 54