ENOSMERNO SPORAZUMEVANJE Enosmerno sporoanje in sprejemanje Vlogi sporoevalca

ENOSMERNO SPORAZUMEVANJE Enosmerno sporočanje in sprejemanje

• Vlogi sporočevalca in prejemnika se ne zamenjata. • Ni replik (pogovornih menjav). • Povedi tvori en sam sporočevalec. • Enosmerni sporočanjski dejavnosti sta: - govorno nastopanje - pisanje enogovornih besedil. • Enosmerni sprejemalni dejavnosti: - poslušanje govornih nastopov - branje enogovornih besedil.

FAZE SPOROČANJA • • • 1. IZNAJDBA 2. UREJANJE GRADIVA 3. UBESEDILJEVANJE 4. POPRAVLJANJE OSNUTKA BESEDILA 5. PREPISOVANJE OSNUTKA IN NAVAJANJE PODATKOV O VIRIH • 6. POMNENJE BESEDILA IN PRIPRAVLJANJE ZA GOVORNI NASTOP • 7. IZVAJANJE GOVORNEGA NASTOPA

IZNAJDBA • namen in tema • Besedilna vrsta (obvestilo, poročilo, referat, ocena …) • Podteme (vsebina) • Načrt v obliki opornih točk ali miselnega vzorca – podteme, ključne besede) • Zbiranje gradiva in dopolnitev podtem

OCENA IN NAČRTI ZA PRIHODNOST NAMEN POLETNE POČITNICE MLADIH ČAS DESTINACIJE VRSTE LETOVANJA NAČIN POTOVANJA

OCENA IN NAČRTI Z PRIHODNOST - Anketa NAMEN - Oddih - zabava - raziskovanje POLETNE POČITNICE MLADIH ČAS - Julij in avgust DESTINACIJE VRSTE LETOVANJA - Sredozemlje - Počitnikovanje na enem prostoru - Grčija - potovanje - London NAČIN POTOVANJA - New York - Avtobus - Jadran - Letalo – ladja - lasten prevoz – avto, avtodom

• • UREJANJE Zbrano gradivo uredimo in ovrednotimo Določimo zapovrstje in povezavo sestavin Smiselno razvrstimo podteme Napišemo še uvod (napovemo svoj namen in temo) in • zaključek (povzamemo bistvene ugotovitve ali predložimo sklepe • V opisih in življenjepisih uvoda in zaključka ni

UBESEDILJENJE • Zbrano in urejeno gradivo oblikujemo v besedilo (osnutek) • Upoštevamo zgradbo besedilne vrste • Besedilo mora biti smiselno, logično povezano in zaokroženo

Popravljanje osnutka • Odpravimo napake in pomanjkljivosti • Večkrat preberemo in pregledamo • Uporabljamo jezikovne priročnike

Prepisovanje popravljenega osnutka • Odpravimo napake • Prepišemo • Navedemo osnovne podatke o viru: - ime in priimek avtorja - naslov dela - ime založbe - kraj in leto izdaje (Umberto Galimberti, Grozljivi gost: nihilizem mladih, Založba Modrijan, Ljubljana, 2009.

Pomnenje besedila • Večkrat preberemo naglas • Izdelamo vidna ponazorila (skice, plakat, power point predstavitev …) • Urimo se v govorjenju, drži, tonu

Izvajanje govornega nastopa • Gledamo poslušalce • Govorimo prosto, ne beremo • Govorimo primerno glasno, razločno, ne prehitro, čim bolj naravno in živo

Načela uspešnega sporočanja Kako uspešno, pravilno, jasno in učinkovito sporočamo? Na kaj moramo paziti?

• 1. načelo Sporočamo le o tem, kar dobro poznamo - Če teme, o kateri želimo govoriti, ne obvladamo dobro, si moramo najprej izpopolniti znanje. – Pri sporočanju pazimo na to, da sporočamo samo resnične podatke. – Sporočamo z jasnim namenom (posredno ali neposredno).

• 2. načelo Upoštevamo okoliščine sporočanja – Upoštevamo kraj in čas sporočanja, predvsem pa starost, izobrazbo, družbeni položaj, itd. naslovnika. – Izberemo ustrezno temo glede na naslovnika. - Presodimo, kaj vse bi danemu naslovniku sporočili o temi, tj. kako nadrobno bi mu predstavili predmetnost. – Pazimo, da smo jedrnati (posebej pri navajanju podatkov).

• 3. načelo: Upoštevamo prvine in pravila danega jezika Besedilo mora biti jezikovno pravilno. (pri govornem nastopanju in pisanju moramo uporabljati besede slov. knjižnega jezika, upoštevati moramo slovnična, pravorečna in pravopisna pravila) – – V večpovednih besedilih pazimo na to, da ne ponavljamo besed in stavčnih vzorcev.

• 4. načelo Upoštevamo značilno zgradbo izbrane besedilne vrste – Npr. opravičilo, vabilo, prošnja, referat, poročilo, zapisnik, življenjepis …

• 5. načelo: Upoštevamo prednosti in pomanjkljivosti slušnega oz. vidnega prenosnika – Pri govorjenju sta poslušalec in govorec navadno v neposrednem stiku, tj. se vidita, zatorej govorec vidi, kako se poslušalec odziva na njegovorjenje (npr. privzdigne obrvi) in posledično popravi, popestri … besedilo, če je to potrebno. - Poslušalec gleda govorca, ugotavlja, ali je živahen ali pust, vesel ali žalosten … Govorec je torej bolj izpostavljen naslovnikovemu kritičnem očesu in ušesu kot pisec, zato marsikdo raje piše kot govori. – Govorjenje ima pomanjkljivost: sproti izginja, zato je poslušanje zahteven miselni proces, če ne poslušamo zbrano, kaj kmalu pozabimo.

• Pri pisanju bralec in pisec nista v neposrednem stiku. • Besedilo je napisano že v naprej in pisec ga ne more spreminjati – sproti prilagajati naslovniku. • Besedilo pisec lahko večkrat pregleda in popravi, preden ga objavi. • Zapisano besedilo ni minljivo, ima trajno vrednost.