Razmislek socialnih delavk o njihovi vlogi v procesu

Razmislek socialnih delavk o njihovi vlogi v procesu DI Red. prof. dr. Darja Zaviršek Fakulteta za socialno delo 16. 5. 2017

Deinstitucionalizacija je nujna zaradi tega ker so � Institucije prostorska segregacija ljudi/fizična in socialna ločitev od večinskega prebivalstva � Institucija kot prostor nesvobode � Institucija kot prostori stigme (Goffman, 1961), ki je družbena in osebna in vpliva na kognitivno raven; čustveno in na obnašanje osebe (Corrigan 2013) � Institucija kot prostor institucionalnega nasilja in nasilja med stanovalci � Institucija kot „zadnji dom“, kot prostor brez vrnitve.

� Zaviršek, Krstulović, Leskošek, videmšek, poropat, bohinec, jeseničnik, pečarič (2015), Analiza sistema institucionalnega varstva in možnosti nevladnih organizacij zagotavljati storitve v skupnosti za uresničevanje deinstitucionalizacije v Sloveniji. YHD, Ljubljana. http: //www. zamdi. si/files/aktivnosti/Analiza%20 final. pdf � Perspektiva institucij/statistični pregled/deskriptivni popis stanja; � Perspektiva uporabnic_kov: kako poteka njihov dan; ali DI poteka/ kaj so problemi/ njihove želje Socialne delavke?

SOCIALNO DELO, KI PODPIRA DEINSTITUCIONALIZACIJO � Ne podpira več patološko-diagnostični model, ki ljudi deli po diagnozah in spodbuja nameščanje ljudi po institucijah glede na diagnoze namesto, da bi se osredotočil na posameznikove potrebe; � Socialno delo nič več ne stabilizira sistema socialnega varstva, ki ga diktira država („ko mi bo to naročilo ministrstvo bom naredila!“); � � Socialno delo poudarja procese emancipacije posameznic in posameznikov v kontekstu; � Socialne delavke/ci udejanjajo dejanske/konkretne človekove pravice, ne abstraktnih;

Vprašanja; 16. 3. 2017; n=75 � Kaj že obstaja v socialnem delu kot podpora procesu deinstitucionalizacije ? � Kje vidite največje ovire v procesu deinstitucionalizacije na vašem področju/kjer delate/ v vaši lokalni skupnosti; � Kako bi po vašem mnenju socialne delavke_delavci lahko podprli procese deinstitucionalizacije?

Kje vidite največje ovire v procesu deinstitucionalizacije � Prvič, tematiziranje konteksta v katerem živimo, družbe in okolja: � -» netolerantnost družbe on okolice «, (6); neozaveščenost (9), neznanje družbe in neinformiranost (7), » miselnost ljudi « (3); predsodki in stereotipi (15), diskriminacija (2), » nepripravljenost ljudi na spremembe « (2); » strah okolice « (8); ignoranca večine «; » Vse gre zelo počasi «.

� Drugič, finančna sredstva: � » Ni denarja za vzpostavitev dobrih kadrov « (13), DI je dražja kot institucionalno varstvo (12); » pomanjkanje sredstev «, » varčevanje «, » ni usposabljanja « (3); » kapitalistična miselnost « � � Kombinacija prvega in drugega odgovora: � » miselni preklop ljudi, ki odločajo o finančnih transferjih «

� Tretjič, pomanjkanje kadra in pomanjkanje služb: � » pomanjkanje kadra « (11); pomanjkanje podpornih storitev (7), pomanjkanje programov (7); ni izbire služb « (2); ni infrastrukture (3), pomanjkanje prostorov, » ni alternativ institucijam «; ni podpore družinam v skupnosti (2); � Kombinacija prvega in tretjega razloga je, da so obstoječi programi tako zakoreninjeni, da ni prostora za nič novega: » zakoreninjenost programov «.

� Četrtič, ovira je sam posameznik, oz pomanjkanje njegovih virov: � » slaba socialna mreža posameznika za življenje v domačem okolju, 7, slaba mreža oblik pomoči na vaseh, v hribih (2); » ovira so svojci, ki člana želijo namestiti v DSO « (2);

� Petič; ovire, ki se specifično nanašajo na socialno delo, ali na socialne delavke_ce: � » pomanjkanje znanja socialnega dela (8); » ni individualnega dela v institucijah « (2), » ovire so v glavah socialnih delavcev «( 4); » izguba pozicije nadmoči v odnosu do pomoči potrebnih «; » utrujeni socialni delavci «; ni angažiranosti; socialne delavke nimajo moči, večja moč socialnih delavcev; � Šestič, zakonodaja : � Zakonodaja je toga; » prepočasno prilagajanje sistema, politike, ki bi omogočalo IF, da bi posameznik izbral sam“.

Kako bi po vašem mnenju socialne delavke_ci lahko podprli procese deinstitucionalizacije? � Največ odgovorov se je nanašalo na strukturo/kaj se mora spremeniti: � -ozaveščanje (11); ni pa povsem jasno koga, uporabnikov, svojcev, osebja, ljudi v širšem smislu? odpravljanje stereotipov (6); » usposabljanje, poučevanje ljudi; » glasno opozarjanje na negativne plati institucionalizacije « ; sodelovanje stroke in prakse; » da bi se več govorilo in s tem prispevalo k spremembam politike in sistema na tem področju «; povezovanje z društvi «; » opozarjanje na ovire, ki preprečujejo samostojno življenje «; » združevanje strok «; UTD.

Drugi sklop odgovorov se je nanašal na delo z uporabniki in samorefleksija: � » opolnomočenje uporabnikov, staršev, svojcev (6); » Več individualnega dela s konkretnim uporabnikom « (3); » empatija « (2); » osebni spremljevalci «; da pri sebi začnemo gojiti dejstvo, da je vsak vreden spoštovanja «; » socialne delavke so iznajdljive, a imajo preveč dela «; «delati v korist osebe, ne izbrati tega, kar je najlažje za strokovne delavke « (4); » institucionalizacija je najlažja rešitev «; » socialni delavci ubogamo diskurz gospodarja «; » v socialnem delu mora biti pripravljenost na spremembo utečenih postopkov dela «; » bolj humano delo z ljudmi « (2); » krepitev mreže posameznika, ki potrebuje pomoč « (3); » osebna asistenca «; » da storitve prilagajamo potrebam uporabnikov « (3); » da slišijo uporabnika «; » zagovorništvo «; » Nameščanje v zavod bi tudi v praksi morala biti zadnja opcija, prej bi morale biti izčrpane vse druge. «; » zagotoviti, da bi ljudje lahko ostali v svojem okolju «; Povezovanje z lokalno skupnostjo, več SD na terenu, nudenje pomoči na terenu (2); �

� Izobraževanje: � » več znanja, študija, preučevanje dobrih praks iz tujine «; (4); » bolj bi se morali informirati, kaj se dogaja na tem področju (2); � Moč SD � » večja moč SD; » SD naj pokaže več samoiniciativnosti (3); «združevanje SD za pojavljanje v medijih (5); » aktivizem in večja angažiranost « (4); » moralni pogum «; ustvariti kritično maso za pritisk «; » več skupnostnih akcij « (4);

Kaj je izostalo? � Stigma, kot je ena najpomembnejših ovir pri okrevanju � Uničujoče vpliva na samopodobo in samozavest osebe; � Zniža učinkovitost človeka � Preprečuje, da bi človek poiskal strokovno pomoč in službe, ki bi mu bile v pomoč � Stanovanje � Zaposlovanje � Izobraževanje � Podpora uporabnikov med seboj � Podpora svojcem

NASPROTOVANJE DI � Od 75 oseb je 6 oseb izrazilo nasprotovanje DI: � -ena, ki je dejala, da je vse tako kot je v redu, da spremembe niso potrebne; ZANIKANJE � -2 osebi sta bili mnenja, da se vse to že dela; » že delujemo «; » vsak že dela s svojim pristopom «; NAIVNOST/ZATISKANJE OČI PRED RESNIČNOSTJO � -Zavodi so v redu, so potrebni in primerni, potrebno je le spremeniti metode dela v zavodih. NEZNANJE V ZVEZI Z DELOVANJEM INSTITUCIJ � -Oseba, ki ne ve nič o institucionalizaciji in o DI; BREZBRIŽNOST/UPORABA NEZNANJA KOT IZGOVOR; � -Oseba, ki je poudarjala, da brez raziskave, ki bi ugotovila, kaj bi DI prinesla s seboj «, ne podpira DI. LAŽNI PROFESIONALIZEM/BIROKRATIZEM.