DVOGOVORNA BESEDILA Pobudna Odzivna ista dvogovorna Dvosmerno sporazumevanje
DVOGOVORNA BESEDILA Pobudna Odzivna Čista dvogovorna
• • • Dvosmerno sporazumevanje Pogovorne menjave oz. replike Pobudna replika (tisti, ki začne pogovor) Odzivna replika (odziv na pobudno repliko) V zasebnih okoliščinah (dva človeka ali manjša skupina ljudi) Pred javnostjo (pred večjo skupino ljudi) Uradno (S in N nista si enakovredna) Neuradno (S in N sta enakovredna) Neposredni stik in po raznih elektronskih medijih
• Raziskovalni pogovor ( od sogovorca želi kaj izvedeti) • Pogajalni pogovor (želi s sogovorcem uskladiti različni mnenji) • Prepričevalni pogovor (želi pripraviti sogovorca do nekega dejanja) • Povezovalni pogovor (želi navezati (ohraniti) stik s sogovorcem)
Dvogovorna besedila – pogajalni pogovor • Vsak udeleženec mora jasno in vljudno sporočiti svoje mnenje in ga utemeljiti, pozorno in strpno mora poslušeti sogovorčevo mnenje • Prizadevati si morata, da oblikujeta skupno mnenje/dogovor/sporazum • Če vsak ostane pri svojem mnenju – pogajanje ni bilo uspešno • Pogajamo se v neuradnih in uradnih okoliščinah
Dvogovorna besedila – prepričevalni pogovor • Eden od sogovorcev skuša drugega pripraviti do določenega dejanja, zato ga poziva k nečemu • Poziv je izrečen neposredno (z velenikom, naklonskim glagolom) ali posredno • Lahko je z zasebnih ali javnih ter v uradnih ali neuradnih okoliščinah
Katero vedenje je primerno za uradni pogovor? • prijazno izražanje lastnega mnenja • razločno, enakomerno govorjenje • vikanje sogovornika
Značilnosti uradnega pogovora (s poslovnimi partnerji) • Uradni pogovor s poslovnimi partnerji je pogovor med neenakovrednimi sogovorci. • Besedilo, ki nastaja med njimi, je neuradno. • Tema je obravnavana sproščeno. • Sogovorci so vljudni in spoštljivi. • Uradni pogovori s poklicnimi partnerji nastajajo v poklicnem okolju. • Sogovorniki v takem pogovoru ne razlagajo svojih osebnih doživetij. • Sogovorniki uporabljajo knjižni jezik.
Dvogovorna besedila – raziskovalni pogovor: intervju osebnostni (predstavlja zanimivo osebo – življenje, lastnosti, navade …) tematski (o zanimivi temi sprašuje tistega, ki o tem veliko ve) Posebni obliki: Izjava (odg. na eno samo vprašanje) Okrogla miza (večstranski intervju; vodi ga moderator) intervjuji so javna besedila – časopisni, revijalni, radijski, televizijski, spletni
Dvogovorna besedila – uradni dopisi • Niso sestavljeni iz replik – cel dopis je ena sama replika – pobudna ali odzivna • Glede na namen ločimo: – Povezovalne (zahvala, opravičilo) – Pozivne (vabilo, prošnja) Uradni – S in N nista enakovredna Neuradni – S in N sta enakovredna • Uradni dopisi imajo posebnega naslovnika in posebno predpisano obliko
Načela, ki jih upoštevamo pri pogovarjanju Sogovorca gledamo v oči. Pozorni smo na sogovorčevo nebesedno odzivanje. Sogovorca upoštevano, ga vključujemo, poslušamo … Sogovorcu ne segamo v besedo. Pogovarjamo se z jasnim namenom. Upoštevamo okoliščine sporazumevanje in glede na to izberemo zvrst in primerno vsebino. • Na uradni pogovor ali sestanek se pripravimo. • Če vodimo sestanek, v uvodni fazi pozdravimo sogovorce, , napovemo namen, temo, trajanje pogovora…, na koncu povzamemo dogovore, se poslovimo. • • •
- Slides: 11