TURKI VPADI Prvi stiki s Turki Do prvih

  • Slides: 8
Download presentation
TURŠKI VPADI

TURŠKI VPADI

Prvi stiki s Turki • Do prvih turških vpadov pride na začetku 15. stoletja.

Prvi stiki s Turki • Do prvih turških vpadov pride na začetku 15. stoletja. • Sprva gre za vdore manjših skupin, ki so se ločile od glavnine na Hrvaškem. • Cilj: plenjenje in ropanje • Ugotovitve: slovenske dežele so povsem nezaščitene, plemiči branijo le svoje posesti.

Hrvaški begunci • Imenujemo jih USKOKI. • Bežali so pred turškim nasiljem in se

Hrvaški begunci • Imenujemo jih USKOKI. • Bežali so pred turškim nasiljem in se naselijo na opuščenih področjih. • Pozneje jih načrtno naseljujejo ob kranjsko-hrvaški meji. V zameno za naselitev opravljajo VOJAŠKO SLUŽBO. • Ugodnosti: osebna svoboda, 20 let oproščeni plačevanja dajatev in tlake.

Turški napadi • Najštevilčnejši so bili v drugi polovici 15. stoletja. • Usmerjeni so

Turški napadi • Najštevilčnejši so bili v drugi polovici 15. stoletja. • Usmerjeni so bili na Kranjsko. • Namen: izčrpati in opustošiti deželo, da bi jo kasneje lažje osvojili. • Na pohodih: ropajo, požigajo, pobijajo ljudi, ugrabljajo otroke (janičarji). • S Turki sklene premirje ogrsko-hrvaški kralj Matija Korvin

Turški napadi (2) • Tretje obdobje napadov je bilo za časa Sulejmana, ki je

Turški napadi (2) • Tretje obdobje napadov je bilo za časa Sulejmana, ki je želel osvojiti Dunaj. • Turških vpadov je konec z bitko pri Sisku, ko jih porazi habsburška vojska. • Stroške obrambe pred Turki plačujejo habsburške dedne dežele. • Glavno breme turških napadov in obrambe so nosili kmetje.

Posledice vpadov • Številni prebivalci so odpeljani v suženjstvo. • Plenjenje in uničevanje. •

Posledice vpadov • Številni prebivalci so odpeljani v suženjstvo. • Plenjenje in uničevanje. • Vedno višji davki. • Vojaški vpoklici podložnikov. • Utrjevanje mest, tabori. • Prazna in zapuščena ozemlja. • Naseljevanje beguncev iz Bosne in Hrvaške.

Obrambna organizacija • Nekateri trgi dobijo mestne pravice, da si lahko zgradijo obzidje. •

Obrambna organizacija • Nekateri trgi dobijo mestne pravice, da si lahko zgradijo obzidje. • Kmetje na krajih primernih za obrambo zgradijo tabore (zasilna zatočišča), največkrat okoli cerkva. • Signalna služba – služi obveščanju, da se bliža napad (prižiganje opozorilnih ognjev, streljanje s topovi).

Vojna krajina • Meja turške države se je slovenskim deželam približala na manj kot

Vojna krajina • Meja turške države se je slovenskim deželam približala na manj kot 30 km, zato ustanovijo Vojno krajino (na hrvaški strani reke Kolpe) • To je sistem več trdnjav s stalno vojaško posadko. • Obstaja 350 let (do 1881). • Zahteva ogromno denarja (90% ga dobijo od slovenskih dežel). • Namen: zadržati turški prodor v notranjost.