Razumevanje filma Razumem film doivljam svet podpoglavja OSNOVE

Razumevanje filma Razumem film – doživljam svet

podpoglavja OSNOVE DOKUMENTARNEGA USTVARJANJA Neodvisni in angažirani dokumentarni film

podpoglavja Pri angažiranem dokumentarnem filmu običajno zaznamo željo po spremembi aktualnega družbenega in političnega stanja. Ta želja se običajno naslanja na obstoječo zgodovino delavskih gibanj, feminističnih gibanj, antikolonialnih in antiimperalističnih gibanj, na zgodovino razrednega boja itd. , zato da bi si lahko zamišljali bolj pravično prihodnost za vse. Na formalni ravni angažirani dokumentarni film: -preizkuša meje konvencionalnega besednjaka in utirjenih norm ustvarjanja podobe -ustvarjanje podob reflektira -podobe sopostavlja v nove odnose z drugimi filmskimi določili in s tem ustvarja nove pomene Eksperimentira: 1. z metodo snemanja (observacijska, esejistična, refleksivna …) 2. z uporabo temeljnih določil (napisi, uporaba glasu, offa, glasbe, zvoka, kompozicije) 3. z uporabo samega gradiva (najdeni posnetki, arhivski materiali, posnetki aktualnega dogajanja, reenactmenti - poustvarjanje podob, uporaba zgodovinskih dokumentov itd. )

60. leta prejšnjega stoletja predstavljajo čas, ko neigrana filmska produkcija: 1. Na novo definira odnos med ustvarjalcem, kamero, temo, osebo ali skupnostjo, ki jo film obravnava (etična drža ustvarjalca). Kmalu nasvidenje (À bientôt j'espère, Chris Marker, Mario Marret, 1967)

2. Filmi nastajajo bodisi v novonastalih umetniških kolektivih bodisi individualno. 3. Filmi nastajajo z nizkimi produkcijskimi sredstvi. Umetniki odigrajo vse ključne vloge v filmskem procesu hkrati (raziskovalec, režiser, snemalec, scenarist, glasbenik. . . ) Zdaj! (Now!, Santiago Alvarez, 1965) Inventar (Inventur – Metzstrasse 11, Želimir Žilnik, 1975)

5. Cienasti, fotografi, umetniki združujejo različne žanre in karaketristike filmskega jezika. Nastajajo nova dela, ki združujejo raznorodne estetske in stilistične prijeme. Predsednikove besede (Die Worte des Vorsitzenden, Harun Farocki, 1967)

podpoglavja Formalni vidik dokumentarnega filma je enako pomemben kot vsebina ali tematska usmeritev, ki jo film obravnava. Estetika in filmska določila v dokumentarnem filmu so enako pomembna kot pri raziskovanju, poučevanju ali ustvarjanju drugih umetniških panog. Osnovne usmeritve in zvrsti: zgodovinski, arhivski, naravoslovni, esejistični, politični, vojni, socialni … Osnovne formalne usmeritve: aktivistični, potopisni, reportažni/žurnalistični, eksperimentalni, dnevniški, raziskovalni Osnovne vsebinske usmeritve: feministični dokumentarec, delavski dokumentarec, spominski/hommage dokumentarec, glasbeni dokumentarec, portretni dokumentarec … Ključna gibanja: direktni film, Newsreel, free-cinema, Kino-oko, cinema verite, skupina Medvedkin. . .

podpoglavja » Film ne odslikava realnosti, marveč jo izumlja. Globina polja ni odprto obzorje, temveč razporeditev planov. « Pascal Bonitzer, Slepo polje, Ljubljana, 1985, str. 76 “Chris Marker is credited with rephrasing Cinema verite as “cine, ma verite“ (Cinema , my truth), a gesture that conveys not only the humour and intelligence that distinguish his films, but the essence of Marker's achievement in placing the subjectivity of the maker at the heart of the documentary enterprise, and linking this to an understanding that truth is not an objective quality to be discovered in the world, but the outcome of human creation, interpretation, and contestation” Encyclopedia of the Documentary Film 3 – Volume Set, ed. : Ian Aitken Prihod vlaka na postajo Ciotat (L'Arrivée d'un train en gare de La Ciotat, brata Lumière, 1985). Nanook s severa (Nanook of the North, Robert J. Flaherty, 1922)

podpoglavja - Črni film (Crni film, Želimir Žilnik, 1971) - Zdaj! (Now!, Santiago Alvarez, 1965) - Titicutske norčije (Titicut follies, Fredrich Wiseman, 1967) - To smo mi (Këta jemi ne, Arta Elezi, 2017) - Pet razbitih kamer (5 Broken Cameras, Emad Burnat in Guy Davidi, 2011)