Ravni razumevanja Po Pejak Bralno razumevanje l Razumevanje
Ravni razumevanja Po Pečjak
Bralno razumevanje l Razumevanje pojmujemo kot aktiven proces, v katerem skuša bralec interpretirati, kar je prebral (=z “mostom” povezati nove informacije s tistimi, ki jih že ima). l To je proces integriranja novih informacij v obstoječo miselno shemo.
l RAVNI RAZUMEVANJA IN STRATEGIJE BRANJA l ali l kaj potem, ko otroci že znajo brati?
Vsako besedilo je mogoče razumeti bolj ali manj! l Raven besednega razumevanja l Interpretativno razumevanje ali RAZUMEVANJE S SKLEPANJEM l KRITIČNO, USTVARJALNO, UPORABNO RAZUMEVANJE
Raven besednega razumevanja l Učenci lahko odgovarjajo le na vprašanja nižje ravni, ki so vezana le na njihov SPOMIN l Vprašanja se lahko nanašajo na: l l l Posameznosti (specifična dejstva, podatki, termini) Kategorije, klasifikacije, postopke Obče pojme, načela, teorije, definicije, (če zahteva vprašanje le reprodukcijo brez globljega razumevanja).
l Največkrat ta SPOMINSKA VPRAŠANJA sprašujejo po podrobnostih. Pogosto se začenjajo z vprašalnicami: l kdo l kdaj l kateri l koliko l kaj je to
Interpretativno razumevanje ali razumevanje s sklepanjem Bralec: l l l dojame bistvo (zna oblikovati jasno sliko o osrednjih problemih v besedilu) dojame povezanost med posameznimi deli besedila in jih zna razložiti zna sklepati in presojati na podlagi podatkov v besedilu (in napovedati kasnejše dogodke).
Vrste sklepanja: IMPLICITNO SKLEPANJE ( = zajeto iz samega besedila) l ELABORATIVNO SKLEPANJE (=povezovanje besedilne informacije s predhodnim znanjem) l REDUKTIVNO SKLEPANJE (zlasti pri daljših besedilih) bralec uskladišči samo določene informacije. l
VPRAŠANJA zahtevajo od učencev: l l l nekaj, kar jim je sicer že znano, povedo s svojimi besedami povedo glavne misli nadaljujejo začeto misel… predlagajo rešitve napovejo posledice razčlenijo besedilo…
Tretja raven razumevanja: KRITIČNO, USTVARJALNO, UPORABNO RAZUMEVANJE Učenec je sposoben: l preoblikovati daljše besedilo v krajšo obliko l obnoviti besedilo s svojimi besedami l prevesti rezultate iz enega jezika v drugega (iz tabele v verbalno obliko, miselni vzorec v besedilo l uporabljati podatke pri reševanju novih problemov
l l l odkriti argumente, ki bi upravičili stališče avtorja v besedilu analizirati domneve, ki jih avtor v besedilu ni eksplicitno navedel (= brati med vrsticami) oceniti veljavnost izjav v besedilu (je res ali ni) povezati ideje iz besedila z lastnim znanjem in pričakovanjem na podlagi podatkov iz besedila oblikovati novo zgodbo z drugačno vsebino
VPRAŠANJA: l konvergentna ali divergentna l vendar kažejo na ustvarjalnost učenca pri branju
Ravni razumevanja pri učencih l Raven samostojnega branja l Raven, ki jo omogoča pouk l Frustracijska raven branja
Raven samostojnega branja otroci dobro berejo brez pomagal, vokalizacije, subvokalizacije l in kažejo dobro razumevanje bralnega gradiva l GLASNO BRANJE: l enakomeren ritem branja in ton, ki posnema naraven govor l 99 % točnost l dovoljene manjše napake (izpust črke, besede, zamenjava črke, besede), kar pa ne vpliva na pomen besedila.
RAZUMEVANJE l 90% točnost pri odgovorih na vprašanja s prve, druge in tretje ravni. To pomeni, da, mora biti otrok sposoben: l l l slediti zaporedju dogodkov v besedilu ugotoviti v kakšnem odnosu so manj bistvene informacije do ključnih informacij v besedilu ugotoviti podobnosti in razlike med posameznimi deli besedila razumeti strukturo in organizacijo besedila informacije iz besedila povezuje s predznanjem
RAVEN, KI JO OMOGOČA POUK l Glasno branje l l l 95 – 98% točnost pojavljajo se manjše napake manjše predznanje in manjši besedni zaklad zmanjšujeta točnost zamenjevanje besed (» napačne besede « se pomensko ne vklapljajo več v smiselno celoto) samokorekcija, kar kaže, da si pomagajo pri razumevanju s kontekstnim ključem kvaliteta pri drugem glasnem branju je bistveno večja kot pri prvem
RAZUMEVANJE l l l 75 -89% točnost povezovanje bralčevega predznanja z informacijami iz besedila dobro razumevanje pri odgovarjanju na vprašanja in obnavljanju iz obnove je razvidno, da otroci obnavljajo tudi manj bistvene dele besedila možnost manjših napak pri interpretaciji ZA TEGA OTROKA JE POMEMBNO, DA RAZVIJAMO NJEGOVE BRALNE STRATEGIJE!!!
Frustracijska raven branja l Otrok je ob branju frustriran (napetost, stres), kar je posledica slabe tehnike branja in nerazumevanja prebranega. l Otrok uporablja vidna pomagala l Vokalizacija in subvokalizacija
GLASNO BRANJE l Branje je neritmično in počasno l Učenci berejo besedo za besedo, namesto da bi brali skupine besed l Izpuščajo in zamenjujejo besede, pri čemer spreminjajo pomensko in skladenjsko sliko besedila l Napak pri branju se pogosto ne zavedajo (in jih le redko sami popravljajo)
RAZUMEVANJE l l l 50% ali manjše Pogovor pred branjem kaže na šibke govorne sposobnosti in majhen besedni zaklad Obnove so nepopolne in pomanjkljive Dele besedila otroci sicer obnovijo, vendar obnovljeni deli niso v časovnem (logičnem) zaporedju. Pomnjenje je šibko Pri razumevanju prebranega si otroci ne pomagajo s kontekstnim ključem
BRALNE STRATEGIJE Levin: pojem bralna strategija se nanaša na vsa pomožna gradiva in učne aktivnosti, ki imajo za cilj izboljšati predelavo besedila. l Reynolds, Werner: Učna strategija označuje serijo najrazličnejših poti, s katerimi se učenec približa učnemu gradivu. l Pečjak: "Bralna strategija označuje najbolj racionalno pot oziroma način za pristop k bralnemu gradivu. l
- Slides: 23