PODROJA UVAJANJA ZAGOTAVLJANJA IN SPREMLJANJA KAKOVOSTI Avtorice Gabrijela

PODROČJA UVAJANJA, ZAGOTAVLJANJA IN SPREMLJANJA KAKOVOSTI Avtorice: Gabrijela Gregorič Rafaela Kožlakar Stanislava Polajžer

DOSEGANJE CILJEV KURIKULA IZOBRAŽEVALNI PROCES VODENJE IN UPRAVLJANJE IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA IN PARTNERJI DIJAKI UČITELJI

DOSEGANJE CILJEV KURIKULA • dosežki v znanju (uspeh pri notranjem in zunanjem ocenjevanju) • razvoj vrednot (temeljne socialne in posameznikove vrednote) • splošna uspešnost (vključenost v projekte, kakovost znanja, napredovanje v programu in med programi, prehodnost v nadaljnje izobraževanje, zaposljivost)

IZOBRAŽEVALNI PROCES • načrtovanje in izpeljava izobraževalnega procesa (izbira in razporejanje izobraževalnih vsebin, izbira oblik in metod dela, izbira načinov in metod preverjanje in ocenjevanja znanja, realizacija pouka) • vloga in sodelovanje učiteljev pri načrtovanju in izpeljavi (učiteljeva priprava na učni proces, medpredmetne povezave, učiteljeva vloga v izobraževalnem procesu)

IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA IN PARTNERJI • informiranje (načini informiranja) • možnost vplivanja in sodelovanja partnerjev v izobraževalnem procesu (vpliv delodajalcev na načrtovanje, vsebino in izpeljavo izobraževalnega programa, vpliv lokalnega in širšega okolja, vključenost v evalvacijo izobraževalnega procesa, sofinanciranje izobraževanja)

VODENJE IN UPRAVLJANJE • strokovni razvoj vodstva (spremljanje novosti v izobraževanju, stalno strokovno izpopolnjevanje za vodenje in upravljanje) • vodenje (načrtovanje, odločanje, upoštevanje posebnosti, evalviranje ter spodbujanje razvoja in kakovosti izobraževanja) • organizacijska kultura (obvladovanje sprememb, spodbujanje kulture učenja, procesi komuniciranja in pretoka informacij) • ravnanje z viri (načrtovanje kadrovskih karier in osebnostnega razvoja zaposlenih, stimulacija zaposlenih, gospodarjenje s finančnimi viri)

DIJAKI • dijaki v izobraževalnem procesu (osebni izobraževalni načrt, spremljanje in svetovanje ter pomoč dijakom, komuniciranje med dijaki in učitelji, dijak kot del razredne skupnosti, zadovoljstvo dijakov)

UČITELJI

PODPODROČJE: STALNO IZOBRAŽEVANJE IN STROKOVNI RAZVOJ UČITELJEV • vrsta, obseg in načrt stalnega strokovnega izobraževanja v izobraževalni organizaciji (kontinuirano spremljanje potreb in ponudbe stalnega strokovnega izobraževanja, načrtno spremljanje posameznega učitelja, mnenje učiteljev o izobraževalni ponudbi, načini prenašanja znanja na druge člane kolektiva) • motivacija učiteljev za izpopolnjevanje za pedagoško delo (koliko so učitelji motivirani za pridobivanje znanja, katere oblike so jim najbližje, mnenje učiteljev o pomenu vseživljenjskega učenja, ovire, ki vplivajo na neizobraževanje)

PODPODROČJE: STALNO IZOBRAŽEVANJE IN STROKOVNI RAZVOJ UČITELJEV • pogoji za izobraževanje učiteljev (analiziramo možnosti za izobraževanje, kdaj in koliko časa imajo na voljo, kakšne oblike in metode dela jim najbolj ustrezajo, katere so najbolj ustrezne lokacije za izobraževanje, ugotavljanje finančnih možnosti glede na potrebe učiteljev) • samoizobraževanje za pedagoško delo (spremljamo, koliko učitelji uporabljajo različne oblike izobraževanja, koliko novosti predlagajo, koliko spodbujajo nakup nove literature in koliko jo spremljajo, katere oblike samoizobraževanja jim najbolj ustrezajo, katere so ovire pri samoizobraževanju)

PODPODROČJE: STALNO IZOBRAŽEVANJE IN STROKOVNI RAZVOJ UČITELJEV • sodelovanje v mednarodnih projektih (ugotavljamo seznanjenost učiteljev z mednarodnimi projekti, koliko učiteljev sodeluje, kako sodelovanje vpliva na njihovo delo, kakšne izkušnje imajo) • sodelovanje v strokovnih aktivih (spremljamo ali učitelji sodelujejo v okviru predmetnih področij, kako jih vodje aktivov seznanjajo s tekočimi zadevami, kako so motivirani za sodelovanje, primerjamo delo aktivov med seboj)

PODPODROČJE: STALNO IZOBRAŽEVANJE IN STROKOVNI RAZVOJ UČITELJEV • sodelovanje s strokovnimi institucijami (koliko se učitelji povezujejo z zunanjimi strokovnimi institucijami, kakšne so izkušnje učiteljev, koliko se učitelji udeležujejo strokovnih posvetov in koliko na njih aktivno sodelujejo) • sodelovanje s knjižnico in drugimi viri informacij (kako pogosto učitelji uporabljajo literaturo iz knjižnice, po kakšni literaturi največ povprašujejo, analiziramo sodelovanje med učitelji in knjižničarji, ali učitelji sodelujejo pri nakupih nove literature, ali so knjižnice ustrezno opremljene za strokovno delo učiteljev)

PODPODROČJE: STALNO IZOBRAŽEVANJE IN STROKOVNI RAZVOJ UČITELJEV • sodelovanje pripravi učnega gradiva (ugotavljamo motiviranost učiteljev za pripravo učnih gradiv, koliko učitelji že sodelujejo pripravi gradiv, kakšne so ovire pripravi gradiv, ali imajo učitelji ustrezne pogoje za pripravo gradiv, ali so ustrezno usposobljeni, ali imajo možnost dodatnega usposabljanja)

PODPODROČJE: ZADOVOLJSTVO UČITELJEV • motiviranost učiteljev (ugotavljamo koliko so učitelji motivirani, kaj jih najbolj spodbuja pri delu, ali imajo izdelane mehanizme za ugotavljanje motivacije učiteljev, analiziramo dostopnost učiteljev za svetovanje, razčlenimo motive in interese učiteljev) • zadovoljstvo z delom (ugotavljamo kako so učitelji zadovoljni z delom, ki ga opravljajo, kako so učitelji zadovoljni s prostorskimi in materialnimi pogoji dela, kako zaznavajo organizacijsko kulturo in koliko so ji predani, kakšni se jim zdijo odnosi z nadrejenimi in sodelavci)

PODPODROČJE: UČITELJ IN UČENEC V VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEM PROCESU • osebni izobraževalni načrt dijak (ali uporabljamo osebni izobraževalni načrt za dijake, ki niso dosegli minimalnega standarda znanja, kakšna je vloga dijaka in učitelja pripravi OIN, kako se OIN arhivira in kako se spremlja doseganje ciljev, kako vpliva OIN na uspešnost dijaka, kako se potrebe posameznikov s posebnimi potrebami upoštevajo v OIN) • spremljanje, svetovanje in pomoč dijakom (kako spremljamo vpisane dijake, kdo spremlja dijake in kdo jim svetuje, ali spremljamo sistematično, ali so dijaki dovolj seznanjeni z možnostmi pomoči, ugotavljamo povezanost s strokovnimi institucijami v lokalnem okolju)

PODPODROČJE: UČITELJ IN UČENEC V VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEM PROCESU • komuniciranje med učenci in učitelji (kakšne oblike komuniciranja so na voljo, kakšne oblike komuniciranja najbolj ustrezajo učencem in kakšne učiteljem, ali v šoli vlada ozračje, ki spodbuja komunikacijo med učitelji in učenci, ali učitelji vzpodbujajo dijake za medsebojno sodelovanje, ali učitelji ustvarjajo takšno ozračje, da učenci svobodno izražajo svoja mnenja in postavljajo vprašanja, kakšno je mnenje učiteljev in kakšno je mnenje učencev o medsebojni komunikaciji) • komuniciranje in vpliv razreda (kakšna je komunikacija v razredu, kako se dijaki počutijo v razredu, kakšen vpliv ima komuniciranje v razredu na izobraževalni proces)

PODPODROČJE: UČITELJ IN UČENEC V VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEM PROCESU • zadovoljstvo učencev z izobraževalnim procesom (v kolikšni meri so se učencem uresničila pričakovanja, zaradi katerih so se odločili za izobraževalni program, kako so zadovoljni z znanjem pridobljenim v programu, kako uporabno se jim zdi pridobljeno znanje, kako so zadovoljni z organizacijo vzgojnoizobraževalnega procesa, kako so zadovoljni z drugimi dejavnostmi, ki jih šola ponuja)

PODPODROČJE: RAZREDNIK IN UČENEC V VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEM PROCESU • komuniciranje med razrednikom in učenci (kakšne oblike komuniciranja so na voljo, ali v razredu vlada ozračje, ki spodbuja komunikacijo med razrednikom in učenci, ali razrednik vzpodbuja dijake za medsebojno sodelovanje, ali razrednik ustvarja takšno ozračje, da učenci svobodno izražajo svoja mnenja in postavljajo vprašanja, kakšno je mnenje razrednika in kakšno je mnenje učencev o medsebojni komunikaciji) • zadovoljstvo učencev v razredu (kako se učenci počutijo v razredu, kakšen vpliv ima razred na njihov uspeh, koliko pomagajo svojim sošolcem, koliko jim sošolci pomagajo, ugotavljamo vpliv razrednika na zadovoljstvo učencev)

PODPODROČJE: RAZREDNIK IN STARŠI V VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEM PROCESU • komuniciranje med razrednikom in starši (kakšne oblike komuniciranja so na voljo, ali razrednik vzpodbuja starše za medsebojno sodelovanje, kakšno je mnenje razrednika in kakšno je mnenje staršev o medsebojni komunikaciji, kako pogosta je komunikacija med razrednikom in starši) • vpliv informiranosti na zadovoljstvo staršev (analiziramo obseg, vsebino in učinkovitost informiranja, kateri so utečeni načini komuniciranja, kako so starši zadovoljni z informiranostjo s strani razrednika, analiziramo pričakovanja staršev)

PODPODROČJE: RAZREDNIK IN STARŠI V VZGOJNOIZOBRAŽEVALNEM PROCESU • vloga staršev v vzgojnoizobraževalnem procesu (kako starši sodelujejo v vzgojnoizobraževalnem procesu, analiziramo želje staršev v zvezi s sodelovanjem v vzgojnem procesu, analiziramo želje staršev v izobraževalnem procesu, ugotavljamo kakšne so izkušnje staršev v zvezi s sodelovanjem v vzgojnem ali izobraževalnem procesu, ugotavljamo ali si želijo starši več sodelovanja s šolo) • vpliv staršev na organizacijo in izvedbo vzgojnoizobraževalnega procesa (analiziramo koliko starši sodelujejo pri organizaciji vzgojnega in izobraževalnega procesa, ugotavljamo pričakovanja staršev v zvezi z organizacijo vzgojnega in izobraževalnega procesa, ugotavljamo kakšne so izkušnje staršev v zvezi z organizacijo vzgonoizobraževalnega procesa)

LITERATURA • GOMIŠČEK, B. in MAROLT, J. 2005. Management kakovosti. Kranj: Založba moderna organizacija. • PLUŠKO, Alojz, et al. 2001. Modro oko: spoznaj, analiziraj, izboljšaj. Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju: gimnazije, poklicne-strokovne šole: 2001/2002. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. • Mreže kakovosti: zbornik. 2008. Ljubljana. • MUSEK LEŠNIK, Kristjan. 2001. Samoevalvacija v vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti. • Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje. Kazalniki kakovosti. 2003. Ljubljana: ACS. • Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje: Vprašanja za presojanje kakovosti. 2004. Ljubljana: ACS • Priporočila šolam za izvajanje samoevalvacije. 2007. Ljubljana: CPI. • MOŽINA, T. 2003. Kakovost v izobraževanju: Od tradicionalnih do sodobnih modelov ugotavljanja in razvijanja kakovosti v izobraževanju odraslih. 2003. Ljubljana: ACS.