UVOD • Lišaji so organizmi, katerih steljka je sestavljena iz dveh delov. V simbiozi oziroma sožitju živita heterotrofna gliva in avtotrofna alga ali modrozelena cepljivka. • Gliva gradi večji del lišaja, poskrbi, da rastlina dobi vodo in organske snovi ter daje obliko steljki, medtem ko alga ali modrozelena cepljivka s fotosintezo proizvaja organske snovi zase in za glivo.
• Obstaja okoli 25000 vrst, v srednji Evropi jih raste okoli 2000. • Rastejo v puščavah, v polarnih krajih, visokogorju, na zidovih, pašnikih, drevju… • So bioindikatorji onesnaženosti zraka (pokazatelji kvalitete zraka). • PIONIRSKE VRSTE prve ki zasedajo neko območje.
Vrste lišajev • Skorjasti lišaji so tesno prirasli na podlago, ali pa so celo vrasli vanjo. Ta vrsta lišajev je najmanj občutljiva na onesnažen zrak
• Listasti lišaji so vmesna oblika med skorjastimi in grmičastimi lišaji. Steljka leži na podlagi in je nanjo pritrjena na več krajih.
• Grmičasti lišaji so s posebnimi ploščami pritrjeni na podlago. Njihova steljka je najbolj razrasla in ima največji del rastline v stiku z zrakom.
VPLIV LIŠAJEV NA OKOLJE se naselijo tudi na druge rastline lahko razpoka tudi beton za njimi ostane le prah
ZANIMIVOSTI • Na polarnih območjih so lišaji glavni vir hrane severnih medvedov. • Steljke nekaterih vrst lišajev vsebujejo antibiotike, s katerimi zdravimo nalezljive bolezni. • Včasih so iz njih delali tudi barvila in dišave. • V starem Egiptu so jih uporabljali za mumificiranje.