ISAAC NEWTON ISAAC NEWTON Delo ki ga je

ISAAC NEWTON

ISAAC NEWTON Delo, ki ga je v fiziki začel Galileo Galilej, je nadaljeval in do prvega viška pripeljal Isaac Newton. � Newton je bil čudežni otrok. Za delo na kmetiji ni bil pripraven in po priporočilu strica, ki je učil v Cambridgeu, so ga poslali tja študirat. � Zaradi kuge so cambriško univerzo za poldrugo leto zaprli. Preživel je prisilne počitnice v domači vasi. � Imel je veliko časa za razmišljanje in tedaj naj bi odkril infinitezimalni račun in splošni gravitacijski zakon ter razstavil belo svetlobo na mavrico. �

ISAAC NEWTON Po vsej verjetnosti je Newton tedaj zares razmišljal o gibanju Lune in planetov in o svetlobi, ker sta ti vprašanji zaposlovali vse tedanje fizike. � Znani pisec poljudnih knjig in znanstvene fantastike Isaac Asimov je o Newtonu napisal tole: » Čeprav je bil Newton največji um, je bil slab primerek moža. Nikoli se ni poročil in nikoli ni pokazal znakov, da se zaveda, da ženske sploh obstajajo. Bil je smešno raztresen in vedno se je zanimal le za stvari, ki niso bile v njegovi neposredni okolici. Bil je tudi izredno občutljiv na kritiko in otročji v svojih reakcijah nanjo. Večkrat se je trdno odločil, da raje ne bo objavil nobenega znanstvenega dela, kot da bi se ponovno izpostavil kritiki. « �

PORTRET ISAACA NEWTONA

NEWTONOV GRAVITACIJSKI ZAKON Newtonov gravitacijski zakon v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo. Poleg tega teorija pokaže, da kadar je masa telesa večja, je večja tudi njegova gravitacijska sila. Potrebno je poudariti, da Newton ni » iznašel « ali » odkril « gravitacije le matematično jo je določil. � Vsako telo v vesolju privlači vsako drugo telo s silo, katere smer leži na zveznici njunih težišč in je sorazmerna zmnožku njunih mas in obratno sorazmerna kvadratu razdalje med njima. � Dve telesi se privlačita s silo, ki je premo sorazmerna produktu njunih mas in obratno sorazmerna kvadratu razdalje med njima. �

ROBERT HOOKE

ROBERT HOOKE Poznamo ga predvsem po zakonu o sorazmernosti med podaljškom prožnega telesa in natezno silo. Ukvarjal se je tudi s podrobnim opazovanjem z mikroskopom in delal poskuse s svetlobo. Lotil se je marsikaterega pojava in izrazil o njem domneve, a jih ni podrobneje preizkusil in dalje razvil. � Prvi je opazoval rastlinske celice. � Sestavil je prvi daljnogled Gregoryjevega tipa, ki ga Gregory še ni mogel izdelati, in ga predstavil Kraljevi družbi. � Odkril je prvo dvojno zvezdo. �

PORTRET ROBERTA HOOKA

HOOKOV MIKROSKOP

HOOKE IN NEWTON Newton je 5. februarja 1676 pisal Hooku: » Če sem videl dlje, je to zaradi tega, ker sem stal na ramenih velikanov. « Hooke je leta 1672 kritiziral dve optični razpravi, ki ju je Newton predložil družbi. To je Newtona vznejevoljilo, tako da je zagrozil z izstopom iz Kraljeve družbe. Spor so komaj zgladili. Leta 1684 Newton ni priznal Hookovih prispevkov k njegovi knjigi Načela. Medsebojna nenaklonjenost obeh fizikov je trajala do Hookove smrti.