KELTI ali GALCI ETRUANI Italska ljudstva KARTAANI GRKI

KELTI ali GALCI ETRUŠČANI Italska ljudstva KARTAŽANI GRKI

V času med 3. in 5. stoletjem so Rimljani osvojili Apeninski polotok. Najprej so si podredili osrednjo Italijo, nato premagali Etruščane in Kelte na severu ter Grke na jugu. Sledili so spopadi s Kartažani (Punci) v t. im. punskih vojna, ki so trajale 100 let. 1. punska vojna: boj za Sicilijo (žitnico Sredozemlja) in Sardinijo 2. punska vojna: boj za Španijo HANIBAL (40. 000 mož, 37 slonov) – SCIPION

3. punska vojna: napad na Kartagino v severni Afriki mesto izropajo in požgejo, zemljo posujejo s soljo, zasužnjijo preživelo prebivalstvo Po zmagah na Sredozemlju so Rimljani zavzeli še: Makedonijo, Grčijo in nato še Španijo, Francijo, Malo Azijo. Sledilo je zavzetje Anglije, Balkanskega polotoka in severne Afrike. Današnje slovensko ozemlje je postalo tudi del rimske države in je bilo razdeljeno na province Panonijo, Norik in Ilirik.

Rim je s širjenjem postal največja in najmočnejša država v Sredozemlju. Ta nagla rast pa je v državi povzročila mnoge spremembe: gospodarske, družbene in politične. Latifundije veleposestniki uničujejo male kmete proletariat propadanje republike propadli kmetje, ki postanejo brezdomci vzpon vojaških poveljnikov

Julij Cezar (100 – 44. pr. n. št. ) „S seboj nimam svojega ščita, ampak sem si ga izposodil pri enem od vojakov in Se šel borit v prve vrste. Vse poveljnike centurij sem poklical po imenu in jih Spodbujal v boju. /…/ Moj prihod je vlil četam novo upanje. /…/. “ Tako je Cezar opisal svoje sodelovanje v enem izmed bojev.

Gaj Julij Cezar Funkcije: - diktator, - edini državni vladar, - vrhovni svečenik, - vrhovni poveljnik vojske. Izvedel je številne reforme in si pridobil naklonjenost ljudi. Po njem je dobil ime julijanski koledar. 1 leto = 12 mesecev = 365 dni, vsako 4. leto se doda še 1 dan Gaj Oktavijan Avgust - Prvi cesar, poklicno uradništvo, obnova Rima, pax romana (obdobje miru in napredka).