KDAJ SE JE INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA POJAVILA NA SLOVENSKEM

KDAJ SE JE INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA POJAVILA NA SLOVENSKEM učb. str. 130 -132 Gospodarstvo na Slovenskem v prvi polovici 19. stoletja • Kakšna proizvodnja je delovala v tem času? • Do kam je peljala železniška proga? • Kje se je uveljavila proizvodnja s parnim strojem? • Katero pristanišče je delovalo?

Kakšen je bil gospodarski položaj v slovenskih deželah Industrijski razvoj v avstrijskem cesarstvu je do sredine 19. stol. ostal skromen, toda razvijali so se trgovina, premogovništvo, prehrambna, tekstilna, železarska in pivovarniška proizvodnja. Industrijska središča so bila v čeških deželah in na spodnjem Avstrijskem. » Izredna smiselna in koristna uporaba batni črpalki podobnega mehanizma je na Angleškem že v splošni rabi, v nemških deželah pa so parni stroji ali ognjene mašine redki; le teh ne uporabljajo le za pogon črpalnih naprav, ki lahko prečrpajo zelo velike količine vode poljubno visoko, ampak tudi za neposredno vrtenje kamnov pri mletju moke ter za pogon žag in stop (lesena priprava za dviganje in spuščanje) kovačij, stiskalnic denarja in mnogih drugih strojev. « (iz zapisa Jurija Vege leta 1800; v: Sandi Sitar, Sto pričevanj o slovenski zgodovini, Prešernova družba, Ljubljana, 1999) Kako je Jurij Vega opisal parni stroj, ki ga je videl na Dunaju?

Kmetijstvo je bilo prevladujoča panoga. Industrijska proizvodnja se je po svojih možnostih in zmogljivosti približevala razvoju v drugih habsburških deželah. • Obrt: prevladovali manjši obrtniki in manufakture (glažute, usnjarstvo, puškarstvo, tekstilstvo, platnarstvo, svilarstvo, čipkarstvo, železarstvo, slamnikarstvo in opekarstvo). Parniki, po rekah in morju Telegraf in telefon Novice so potovale hitreje. • Fužinarstvo je začelo propadati. • Tuji kapital: nemški, tržaški, angleški pri širjenju industrijske proizvodnje (kasneje tudi slovenski kapitalisti). Promet sredi 19. stoletja Železniška proga Dunaj–Trst: • živahnejši promet, • možnosti za zaposlitev , • nova industrijska središča, • propad furmanstva in splavarstva, • spremenila je videz pokrajine. Viadukt pri Borovnici

Med novimi industrijskimi obrati so se uveljavili: • železarski obrati: valjarne, • rudniki svinca, • premogovniki, • cukrarna, tovarna za prečiščevanje sladkorja v Ljubljani je leta 1835 prva na Slovenskem uporabila parni stroj, • bombažne predilnice v Ajdovščini, Ljubljani in Preboldu; • pivovarne, • strojna papirnica v Vevčah pri Ljubljani; • številne tiskarne. Cukrarna

Kako se je spremenila družba na Slovenskem Družbeni sloji na Slovenskem v 19. stol. : • kmetje 83% (grunti, kajžarske, kočarske posesti, dninarji in viničarji), • delavci (število je hitro naraščalo), • malomeščanstvo v manjših mestih, • manjše število bogatih meščanov. Obleka Kmetje so se od plemičev in meščanov ločili že po doma narejenih, oblačilih (domače platno) Moški so nosili širokokrajne klobuke, ženske pa rute. Čevlje so nosili le odrasli (cokle), otroci, pogosto bosi. KMETJE Vaško življenje je bilo povezano z letnimi časi in opravili, s cerkvenimi prazniki in z dogajanjem v vaški krčmi. Hrana krompir, črni močnik s kozjim mlekom, pehtranove štruklje, fižol in kislo mleko. Žemlja in kava sta bili kakor meso redko na jedilniku, za priboljšek sušeno sadje. Kruh iz ržene, ajdove, bele ali koruzne moke. Kmečka bivališča so bila skromna in opremljena z malo pohištva. Osrednji prostor kmečke hiše je bila hiša, s kmečko pečjo in miza z » bohkovim « kotom.

MEŠČANSTVO (“jara gospoda”) • Do kmetov velikokrat vzvišeno. • Posnemalo je plemiško kulturo (način vedenja in oblačenja). • Družabno življenje; obiskovanje gledališč, kavarn, restavracij, prirejanje plesov, zabav. • V več mestih na Štajerskem sta druga ob drugi živeli nemška in slovenska meščanska družba. • Kako so se delile kmetije? • Kakšno je bilo kmečko bivališče? • Kako se je zabavalo meščanstvo?

VIR 1 Zapis J. D. iz Novic leta 1852 Dopis starih slovenskih mater iz uniga sveta svojim sedanjim vnukinjam: VIR 2 Zapis iz časopisa Slovenija 1849, v katerem je profesor V. Konjšek potarnal: “Kmečka hči nosi po troje in še več kikelj poštirkanih, da je koker mravlja, zgorej tanka, spodej široka! /…/ Lejte jo, kak se kaže in ponuja po mestu krčmarjeva hči, vsa v svili in zlatu – clo rokavico žlahtne gospode na rokah, /…/ drage svilene rute obeša po sebi že kravarica in tako zaslužek celiga leta za eno obleko potrosi! Roka za vile in grablje ustvarjena, dragi svilnati dežnik čez težko zlato avbo ali čez obšito pečo razpenja. Ako bo to vse tako naprej šlo, kmalu bo tako daleč prišlo, da bo kravarica v rokavicah molzla in pastirica v svilnatih nogavicah za kravami letala. ” “Slovenec se pri obdelovanju zemlje še zmiram stare šege derži, pri obleki se pa po novih modah suče. Naši dedi so nosili sukne domačiga pridelka; ovca in oven sta mu dala vovno, ktero so žene hčeri in dekle po zimi predle. /…/ Če si je ravno klobuk kupiti moral pa ta klobuk je dva roda pretrpel /…/, hodil je v brezovih coklah /…/, za nedeljo je imel usnjate čevle /…/, ni on poznal ne kofeta ne punša, ruma /…/. Ozrimo se na sedanji čas. Nima sedaj Slovenc razun srajce in včasih hlač ne ene niti domačega pridelka na životu. Da zakaj ne? Odgovoril bo, da mu obleka drajše hodi, če si jo doma pripravi, kakor če jo kupi. ” ≪ • Nad čim se razburjata avtorja? • Nad čim sta posebej ogorčena? • Kako bi se moral kmet oblačiti po meščanskem mnenju ? • Premisli, kakšna naj bi bila roka, ustvarjena za grablje (kmečka dela). • Ali se nad modo posamezniki razburjajo tudi danes? Nad kakšno?

• Zakaj je naraščalo število prebivalcev mest? • Kateri industrijski obrati so se uveljavili na Slovenskem v 19. stoletju? • Kako so se delile kmetije? • Kakšno je bilo kmečko bivališče? • Kako se je zabavalo meščanstvo? a) Izdelaj kronološko tabelo, v katero uvrsti pomembne izume industrijske revolucije. 1773 Ta vlak Čuki