ZN pacienta s revesnimi obolenji 1 NAIN PRENOSA

ZN pacienta s črevesnimi obolenji

1. NAČIN PRENOSA 2. INKUBACIJA SPLOŠNO 3. SIMPTOMI 4. POSLEDICE gastroenterokolitisi

Potek diareje • Akutna driska • Akutni hemoragični enterokolitis • Dizenterični sindrom • Tifusni sindrom Znaki dehidracije: BLAGA, ZMERNA, HUDA!!!!

Dg. , preprečevanje, zdravljenje DIAGNOSTIKA • Anamneza!!! • Klinična slika • Laboratorijske preiskave • Preiskave blata ZDRAVLJENJE PREVENTIVA • Neoporečna pitna voda • Hig. Neoporečna hrana • Higiena rok • Higiena sanitarij • Osebna higiena • Strokovno ravnanje z živili • Ustrezna toplotna predelava živil Antibiotiki, cepiva, protivirusna zdravila, simptomatsko

Povzročitelji l l l Salmonele. Šigele. Vibrio cholerae. Escherichia coli. Rotavirusi. Virus hepatitisa A in E….

Črevesna obolenja l l l Tifus, paratifus, griža ali dizenterija kolera hepatitis A in E. Zastrupitve s hrano (botulizem…). Virusni enteritisi (rotavirusi…).

Zdravstvena nega l negovalni problemi l negovalne intervencije

negovalni problemi l diareja, dehidracija, hipertermija, bolečine v trebuhu, navzea, nevarnost aspiracije, nevarnost infekcije, RZP, neuravnovešena prehrana, deficit v samonegi, strah, pomanjkljivo znanje, bolečine ob anusu, ….

Negovalne intervencije l l l PREHRANJEVANJE IN PITJE Dieta ni potrebna, nadomeščanje tekočin, tekočinska bilanca, tehtanje, dokument.

GIBANJE IN USTREZNA LEGA l l ustrezen položaj ob bruhanju, počitek, p. p. stroga kategorija izolacije, dokument.

OBLAČENJE IN SLAČENJE l l menjava perila, pravilno ravnanje s perilom, uporaba rokavic, dokum.

IZLOČANJE IN ODVAJANJE l l opazovanje, merjenje količine urina in blata preiskave p. n. dr. poostrena anogenitalna nega, NEGA ANUSA dokument.

OSEBNA HIGIENA l l temeljita OH, … dokum. VZDRŽEVANJE NORMALNE TEL. TEM. l l l merjenje TT Th p. n. dr. dokum.

IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU l l higiena rok!!!! zaščitne rokavice in predpasnik razkuževanje okolice!!! dokum.

UČENJE IN PRIDOBIVANJE ZNANJA l l l pomirimo ga poučimo o načinu prenosa, higieni rok vzpodbujamo pitje tekočine vključimo svojce svetujemo cepljenje proti hepatitisu A… dokum.

Cepljenje uspešno le v 60 odstotkih primerov Tifus sicer zasledimo v deželah s slabimi higienskimi razmerami in starimi, neurejenimi sanitarijami. Priporoča se enkratno cepljenje, ki omogoča triletno zaščito proti bolezni, a je uspešno le v 60 odstotkih primerov. Pri preprečevanju pojava in širjenja tifusa je najpomembnejše upoštevanje splošnih higienskih ukrepov ter skrbna izbira hrane in pijač. "Trebušni tifus je pri nas redko zabeležen. Leta 2007 smo imeli en primer, v letu 2008 pa smo zabeležili dva primera trebušnega tifusa in to pri osebah, ki so se vrnile iz tujine, to je iz držav, v katerih je ta bolezen pogosta, "

Amebna griža dizenterija, Nalezljiva črevesna bolezen z polečinami v podtrebušju in pogostimi krvavitvami, tekočim iztrebljanjem, povečano telesno temperaturo in splošnim slabim počutjem. ; amebna ~ Bolezen, ki izvira iz tropov. Zaradi prisotnosti Entamoebe histolytica pride do vnetnih razjed v črevesni sluznici, spremljajo pa jih boleče driske.

Bacilarna griža - šigeloza KAKO PRIDE DO OKUŽBE IN PRENOSA BOLEZNI? Vir okužbe je človek, ki je lahko bolan, redkeje je vir okužbe na videz zdrava oseba-klicenosec. Za širjenje bolezni so pomembni predvsem tisti bolniki, ki niso hudo bolni. Prenos bakterij iz črevesja okužene osebe v usta zdrave osebe je možen direktno preko onesnaženih rok in posredno, predvsem z okuženo hrano ali vodo, v katero so prodrle fekalije. Kjer je odstranjevanje iztrebkov neustrezno, je verjetno možen prenos tudi z muhami. Bolezen je zelo nalezljiva, saj je za okužbo potrebno zelo malo bakterij.

KAKŠNI SO ZNAKI BOLEZNI? Inkubacija (čas od okužbe do izbruha bolezni) je kratka. Povprečno traja od 1 do 3 dni. Bolezenski znaki so povišana telesna temperatura, mrazenje, krčevite bolečine v trebuhu, vodena driska. Po enem ali dveh dneh postane izločanje blata pogostejše (tudi do 100 na dan), a manj obilno ter pogosto vsebuje sluz in kri. Včasih bolnik, kljub močnemu siljenju na potrebo, blata več ne izloči, ampak odvaja krvave krpice in sluz. V povprečju traja bolezen 7 dni.

KAKO UGOTOVIMO ŠIGELOZO Bakterijo ugotavljamo v blatu z laboratorijskim pregledom blata. Tudi potem, ko bolnik bolezen preboli, še nekaj časa (povprečno 4 tedne) izloča šigele z blatom. Kljub temu, da je prebolevnik na videz zdrav, ostaja ves ta čas klicenosec, kar pomeni, da lahko okuži druge ljudi neposredno preko ne dovolj dobro umitih rok ali pa posredno, če z ne dovolj umitimi rokami pripravlja hrano oziroma okuži predmete, preko katerih lahko šigele pridejo v usta druge osebe. ZAŠČITA PRED OKUŽBO Okužbo s šigelo lahko preprečimo z ustrezno osebno higieno, zlasti s temeljitim umivanjem rok po uporabi stranišča ter z zagotavljanjem neoporečne pitne vode.

Botulizem je bolezen, ki jo povzroča strup, ki ga izloča bakterija Clostridium botulinum. Bakterija živi v zemlji, sladkih in slanih vodah, v črevesju človeka in živali, kjer ne povzroča zdravstvenih težav. Če se z bakterijo okužijo živila, bakterija v ugodnih pogojih tvori strup, ki deluje na živčni sistem tako, da povzroči ohromitve mišic.

Kako se človek okuži? Večina okužb je posledica uživanja doma pripravljene hrane, najpogosteje nepravilno konzervirane. Do bolezni pride zaradi neprimerno toplotno pripravljenih živil ali zaradi shranjevanja živil pri previsokih temperaturah. Izvor okužbe so lahko zelenjava, sadje, meso, suhomesni izdelki in ribe. Najpogosteje so izvor okužbe suho meso (prekajena, vendar surova šunka!!), klobase in nepravilno konzervirana zelenjava in sadje. Posebna oblika botulizma se pojavi pri dojenčkih zaradi uživanja medu, kjer se pogosto nahaja večja količina te bakterije.

Kakšni so znaki okužbe? Šest ur do osem dni po zaužitju hrane, ki vsebuje strup, se približno pri tretjini bolnikov pojavijo prebavne težave: slabost bruhanje, bolečine pod prsnico, bolečine v trebuhu, kratkotrajna driska, ki ji sledi zaprtje. Nato sledijo ohromitve mišic, najprej zgornjih, ki se širijo po telesu navzdol. Najprej se lahko, kot posledica ohromitve očesnih mišic, pojavijo motnje vida, dvojni vid, škiljenje, široki zenici, ki ne reagirata na svetlobo, spust veke. Nato bolniki težko požirajo, imajo teževe pri govoru, so brez glasu. V težkih primerih se lahko pojavijo ohromitve dihalnih mišic, mišic rok, nog ali telesa. Okrevanje je počasno in traja več tednov, lahko mesece.

Kako bolezen preprečimo? Stroga osebna higiena, še zlasti higiena rok in higiena posode, pribora in površin pripravi živil za konzerviranje. Pravilni postopki konzerviranja sadja in zelenjave (bakterijo v živilu uniči temperatura vsaj 120 o. C v 10 minutah). Pravilna toplotna obdelava živil, t. j. v sredini živila mora biti vsaj 85 o. C vsaj 30 minut. Toplotno je potrebno obdelati tudi prekajena živila, npr. šunko je potrebno kuhati (voda mora vreti!!) vsaj eno uro na kilogram teže mesa. Pripravljeno hrano zaužijemo še vročo. Pravilno shranjevanje živil: v hladilniku pod 4 o. C in v zamrzovalniku pod – 18 o. C. Živila s spremenjeno barvo, vonjem in okusom je potrebno zavreči, prav tako napihnjene konzerve. Dojenčki v prvih tednih življenja ne smejo uživati medu!!

Enteritis: vnetje črevesja, Vnetje črevesa z razjedami zaradi povečini bakterijskih infekcij prvenstveno ozkega črevesja.

KOLERA POVZROČITELJ Kolera je akutna bolezen z drisko, ki jo povzroča toksin bakterije Vibrio cholerae. Kolera se pogosto pojavlja množično in lahko zaradi hitre in obilne izgube tekočine in elektrolitov zaradi vodenih drisk in bruhanja povzroči hudo izsušitev, ki se konča s smrtjo. REZERVOAR Rezervoar je okužen človek s simptomi ali brez njih, ki izloča vibrije v okolje. Ti lahko dolgo živijo v vodi, pritrjeni na alge, lupine školjk in plankton. PRENOS BOLEZNI Človek se okuži z uživanjem okužene vode in živil.

EPIDEMIOLOGIJA Kolera je sezonska bolezen, največ obolenj je v vročih poletnih mesecih. Obolevajo ljudje vseh starosti. Redko zbolijo dojeni otroci v prvem letu starosti, ker jih varujejo materina protitelesa. Kolera se pojavlja v obliki epidemij, ki zajamejo lahko velika območja in kontinente. Zadnja svetovna epidemija je bila zabeležena 1961. leta. Epidemija se je začela v Indiji in Bangladešu in se razširila v Evropo, kasneje v Latinsko Ameriko in Zaire. Epidemija še traja. Karantena in cepljenje z do sedaj znanimi cepivi ne preprečujeta širjenje epidemij.

KLINIČNA SLIKA Večina okužb poteka brez simptomov ali pa se pokaže kot blaga driska. Bolezen mine sama po sebi brez posledic. Inkubacija pri koleri je kratka, traja od 12 do 72 ur. Glavni klinični znak je vodena driska, podobna riževi vodi. Huda kolera se začne naglo z obilnimi tekočimi iztrebki. Bolniki pogosto bruhajo in imajo krče v mišicah. Bolnik lahko izgubi več kot 5 litrov tekočine na dan in je močno izsušen. Smrt lahko nastopi že nekaj ur po začetku bolezni.

DIAGNOZA Glede na bolezenske težave in epidemiološke podatke (potovanje v dežele s kolero) lahko posumimo na bolezen. Diagnozo potrdimo z laboratorijskimi preiskavami. ZDRAVLJENJE Osnova zdravljenja je nadomeščanje tekočin in elektrolitov. Antibiotiki skrajšajo trajanje bolezni in drisko. PREPREČEVANJE Najpomembnejši ukrepi so sanitarna ureditev okolja, higiensko odstranjevanje odplak, preskrba z zdravo pitno vodo in izboljšanje higienskih navad prebivalstva. Cepivo je sicer na voljo, a ni učinkovito.

kolera Povzročitelja je leta 1883 odkril Robert Koch, že predtem pa je John Snow leta 1854 odkril povezavo med boleznijo in pitno vodo. Max von Pettenkofer, ki se je prav tako ukvarjal s preučevanjem bolezni, se je zapletel s Kochom v spor, vendar se je izkazalo, da so njegova prepričanja, da se kolera prenaša z dotikom in da je poleg povzročitelja potreben še dodaten faktor (faktor y), napačna.

kolera Na voljo so tudi učinkovita cepiva, primere pa je treba po mednarodnem sporazumu prijavljati in karantenizirati. Med januarjem 1991 in julijem 1995 so na zahodni polobli prijavili 1. 099. 882 primerov in 10. 453 smrti zaradi kolere. Nedavne genetske raziskave so pokazale, da je občutljivost na kolero povezana s krvno skupino. Najbolj odporni so imetniki skupine AB, manj pa po vrsti A, B,