ZIPS kot povezovalec interesov invalidskih podjetij in pobudnik
ZIPS kot povezovalec interesov invalidskih podjetij in pobudnik njihovega kvalitetnega razvoja v Republiki Sloveniji Cankarjev dom 2. junij 2015 Tatjana Brumnič-Smrekar 1
ZIPS – ZAVOD INVALIDSKIH PODJETIJ SLOVENIJE SOCIALNA EKONOMIJA INVALIDSKA PODJETJA
35 LET ORGANIZIRANEGA POVEZOVANJA INVALIDSKIH PODJETIJ v ideja za interesno povezovanje invalidskih podjetij - leta 1977 (Skupnost socialnega varstva) v Ukinitev Konference za rehabilitacijo invalidov Slovenije v leta 1980 5 invalidskih delavnic - ustanovna skupščina Poslovne skupnosti invalidskih delavnic Slovenije - Birografika BORI Ljubljana - Bodočnost Maribor - Delovno varstveni zavod Ponikve - INDE Koper - Poliplast oprema a+a Nova Gorica
Ustanovitelji prve oblike povezovanja invalidskih podjetij so spoznali pomen: Ø urejanja enotnega pravnega statusa Ø pripadajočih ekonomskih olajšav in Ø odpiranja novih možnosti za usposabljanje zaposlovanje najtežjih skupin invalidov pod posebnimi pogoji in
Poslovna skupnost invalidskih delavnic Slovenije Združenja invalidskih podjetij Slovenije julija 1991 v Zavod invalidskih podjetij Slovenije (ZIPS)
Zavod invalidskih podjetij Slovenije (ZIPS) od svoje ustanovitve odločilno vpliva na vse sistemske zakonske rešitve, ki jih sprejema država v korist invalidskih podjetij v zvezi z njihovim statusom, usposabljanjem in zaposlovanjem invalidov, ekonomskimi olajšavami in drugimi pogoji za nemoteno poslovanje na trgu, pri čemer je enakovredna sestavina tudi celovita socialna vključenost zaposlenih invalidov tako na delu kakor tudi v bivalnem okolju. ZIPS 99 invalidskih podjetij V tranzicijskih in kriznih časih so se ob večkratnem spreminjanju sistemske zakonodaje pojavljale težnje po zmanjševanju ekonomskih olajšav. ZIPS se je na te dogodke vedno konstruktivno odzval.
ZIPS - aktivno vključevanje v Evropske projekte 2003 – 2004 projekt PHARE 2000 » Izobraževanje in usposabljanje kadrov v invalidskih podjetjih « 2004 partner v razpisu Project preparation facility – Grand shema 2002 s projektov » Analitične podlage za model razvoja človeških virov (zaposlenih) v invalidskih podjetjih « 2005 – 2007 pobuda skupnosti EQUAL v razvojnem partnerstvu SINTEZA (izvajanje aktivnosti na področju vseživljenjskega učenja zaposlenih v invalidskih podjetjih) 2004 – 2008 aktivno sodelovanje v programu TAIEX (Technical Assistance and Information Exchange) – izvedba 13 dvodnevnih seminarjev v sodelovanju s strokovnjaki držav članic EU
BLAGOVNA IN STORITVENA ZNAMKA „INVALIDSKO PODJETJE“ Ø registrirana pri Uradu RS za intelektualno lastnino kot kolektivna znamka Ø nosilec in lastnik znamke je ZIPS Namen blagovne in storitvene znamke v izboljšanje prepoznavnosti v pospeševanje prodaje v pomoč pri trženju proizvodov in storitev invalidskih podjetij in dvig ozaveščenosti končnih kupcev glede pomena invalidskih podjetij na trgu, tako z ekonomskega kot s socialnega vidika
SOCIALNA EKONOMIJA » socialna ekonomija « » družbena ekonomija « » tretji sektor « » socialno podjetništvo « » socialno podjetje « so izrazi, katere se da v slovenskem prostoru vse pogosteje zaslediti, vsi štirje termini pa so (vsaj posredno) povezani z izvornim » Social Economy « » socialna ekonomija « = » družbena ekonomija « =» Social Economy « pri nas v uporabi dlje časa -» socialno podjetje « in » socialno podjetništvo « se pri nas zmotno, a velikokrat uporabljata kot sopomenki za » socialno (družbeno) ekonomijo, čeprav sta pravzaprav prevoda angleških » social enterprise « (podjetje) in » social enterpreneurship « (podjetnost, podjetništvo), kar pa na območju EU in drugod po svetu ne označuje istega, kot » Social Economy «
V EU tudi izraz » économie solidaire « (» solidarnostna ekonomija «) Ø Sama definicija socialne (družbene) ekonomije še ni » vseevropsko « sprejeta Ø Na področju socialne (družbene) ekonomije v EU deluje ogromno posameznikov in na tisoče najrazličnejših organizacij (zadruge/kooperative, etične banke, fundacije, društva, raznovrstne humanitarne in prostovoljske organizacije itn. ) Ø Socialna ekonomija obširno področje po entitetah in praksah Ø
OECD definira socialno podjetje kot "vsako zasebno dejavnost, ki se izvaja v javnem interesu, organizirano s podjetniško strategijo, vendar katere glavni namen ni maksimiranje dobička, temveč doseganje nekaterih gospodarskih in družbenih ciljev, in ki ima zmogljivost za uvedbo inovativnih rešitev problemov socialne izključenosti in brezposelnosti". (OECD, 1999)
Socialna ekonomija se od klasične tržne razlikuje predvsem po namenih in ciljih Tržna ekonomija – maksimizacija profita za lastnike organizacij Socialna ekonomija– demokratičnost odločanja v delovnih organizacijah – poudarek na zaščiti članov pred interesi lastnikov (Gaudiani, 2003)
V Evropi je z makroekonomskega vidika socialna (družbena) ekonomija zelo pomembna (človeški in gospodarski smisel) V Evropi zaposluje več kot 14, 5 milijonov ljudi – 6, 7% (razlike po državah) – mikro, majhna in srednja podjetja V Sloveniji 0, 73 % „Poleg približno 60 socialnih podjetij, ki so registrirana, obstajajo tudi različni tipi pravnih oseb, ki delujejo na področju socialne ekonomije, kot so zaposlitveni centri, invalidska podjetja in zadruge, ki dejansko tvorijo od sedem do osem tisoč delovnih mest za ranljive skupine v Sloveniji, je povedal državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, pristojen za to področje, Tadej Slapnik. “ (RADIO OGNJŠČE, 15. 4. 2015)
V Sloveniji v sektorju – sicer ne dovolj jasno definirane socialne (družbene) ekonomije deluje: • okoli 18 tisoč različnih društev • 250 fundacij • 250 zasebnih zavodov, ki so se opredelili kot neprofitna razvojna podjetja • 77 socialnih podjetij • 141 invalidskih podjetij • 39 zaposlitvenih centrov • okoli 100 zadrug/kooperativ
Trenutno je v Sloveniji 77 registriranih socialnih podjetij. Po podatkih iz letnih poročil AJPES je bilo v letu 2014 37 zaposlenih. AJPES določi število zaposlenih glede na število opravljenih ur, zato je bilo število dejanskih zaposlenih oseb višje. Po podatkih o izbranih izvajalcih javnih delih v 2015, je število sofinanciranih zaposlitev v socialnih podjetjih iz javnih del, 135. Ta številka se bo sproti spreminjala, ker dokončni rezultati še niso znani in ker je 31 zaposlitev financiranih pri izvajalcih, ki se morajo v roku enega leta registrirati kot socialno podjetje tipa B. VIR: MGRT , maj 2015
STRATEGIJA RAZVOJA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA ZA OBDOBJE 2013 – 2016 PRILOGA B Stanje na področju socialnega podjetništva v Sloveniji “Pri tem velja poudariti razvoj socialnega podjetništva na področju zaposlovanja oseb z invalidnostjo, kjer se vse od leta 1976 sistematsko rešuje problem zaposlovanja in je pri vključevanju ranljive ciljne skupine tudi uspešen“
Invalidska podjetja – podjetniška strategija, tržne zakonitosti Primarno poslanstvo usposabljanje in zaposlovanje invalidov Socialni cilji Finančne vzpodbude pri poslovanju
leto število IP 2008 165 14. 599 6. 358 8. 241 45 2009 159 13. 266 5. 706 7. 560 43 2010 153 12. 343 5. 634 6. 979 43 2011 142 11. 795 5. 449 6. 346 46 2012 144 11. 320 5. 672 5. 648 50 2013 139 11. 070 5. 528 5. 542 50 2014 141 10. 565 5. 323 5. 242 50 • na dan 31. 12. 2014 • VIR MDDSZ število zaposlenih invalidi v IP zaposleni neinvalidi odstotek invalidov
Leto Št. vseh zaposlenih invalidov Št. invalidov zaposlenih na odprtem trgu Št. invalidov zaposlenih v IP Št. invalidov zaposlenih v zaposlitvenih centrih 2007 33. 057 26. 591 (80. 4%) 6. 305 (19, 1%) 161 (0. 48%) 2008 33. 806 27. 261 (80. 6%) 6. 358 (18. 8%) 187 (0. 55%) 2009 32. 212 26. 283 (81, 6%) 5. 706 (17. 7%) 223 (0. 69%) 2010 30. 399 24. 777 (81, 5%) 5. 364 (17. 6%) 258 (0. 85%) 2011 30. 551 24. 799 (81, 2%) 5. 449 (17. 8%) 303 (0. 99%) 2012 29. 975 23. 986 (80. 0%) 5. 672 (18. 9%) 317 (1. 06%) 2013 30. 327 24. 446 (80. 6%) 5. 528 (18. 3%) 353 (1. 07%) 2014 30. 507 24. 772(81. 2%) 5. 323 (17. 5%) 412 (1. 3%) VIR: JPI_SKLAD
USTANAVLJANJE IP OZ. USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV POD POSEBNIMI POGOJI JE EDEN IZMED UKREPOV ZA SPODBUJANJE INTEGRACIJE INVALIDOV ZAPOSLOVANJE INVALIDOV - del socialne, invalidske in ekonomske politike
Zaposlovanje invalidov pod posebnimi pogoji je v državah EU urejeno zelo različno V Sloveniji to področje ureja ZZRZI
ZAKON O ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI IN ZAPOSLOVANJU INVALIDOV kvotni sistem zaposlovanja invalidov storitve zaposlitvene rehabilitacije subvencija plač za invalide zaščitna zaposlitev podporna zaposlitev v invalidskem podjetju plačilo prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo invalidov vzpodbude za delodajalce, ki zaposlujejo invalide
kapitalska gospodarska družba izdelan poslovni načrt INVALIDSKO PODJETJE zaposlovati in usposabljati najmanj 40% invalidov zaposlovati najmanj 1 strokovnega delavca več kot 3 zaposlene invalide oz. na vsakih 20 zaposlenih invalidov 1 strokovnega delavca
obvezna revizija prejetih državnih pomoči določena poraba najmanj 80% dobička o spremembah lastniškega deleža, prenehanju gospodarske družbe, drugih statusnih spremembah, pomembnih razvojnih odločitvah, povečanju/zmanjšanju števila zaposlenih nad 20 obvestiti pristojno ministrstvo mesečno poročanje o porabi državnih pomoči
NADOMESTNO IZPOLNJEVANJE 64. člen INVALIDSKIH KVOT (nadomestna izpolnitev kvote) (1) Delodajalec, ki ne izpolnjuje kvote z zaposlenimi invalidi in ima sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom, lahko zniža obveznost plačila prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov z realizirano nadomestno izpolnitvijo kvote. Za nadomestno izpolnitev kvote šteje v koledarskem letu sklenjena in realizirana pogodba o poslovnem sodelovanju z invalidskim podjetjem ali zaposlitvenim centrom, po kateri se priznajo stroški dela v višini najmanj 15 minimalnih plač letno za vsakega invalida, ki bi ga moral delodajalec zaposliti v okviru predpisane kvote. Ob tem se upoštevajo le dejansko realizirane pogodbe in plačilo po realiziranih pogodbah.
V letu 2014 Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS prejel 1. 085 vlog za nadomestno izpolnjevanje kvote in izdal 1. 082 pozitivnih in 3 negativne odločbe
PRIDRŽANA JAVNA NAROČILA 19. člen ZJN-2 in 23. člen ZJNVETPS Naročnik mora v primeru oddaje pridržanega javnega naročila ob izpolnjevanju vseh razpisanih pogojev izbrati ponudnika, ki izkaže status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra, če njegova ponudbena cena ne presega cene najugodnejšega ponudnika za več kot 5 %. Naročnik, ki namerava oddati pridržano javno naročilo, mora to navesti v objavi javnega naročila in v razpisni dokumentaciji.
DIREKTIVA 2014/24/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES Člen 20 Pridržana javna naročila 1. Države članice lahko pridržijo pravico do sodelovanja v postopkih javnega naročanja za invalidska podjetja in gospodarske subjekte, katerih glavni cilj je družbeno in poklicno vključevanje invalidnih ali prikrajšanih oseb, ali določijo, da se taka javna naročila izvedejo v okviru programov zaščitnega zaposlovanja, če je vsaj 30 % zaposlenih v navedenih podjetjih, gospodarskih subjektih ali programih invalidnih ali prikrajšanih delavcev. 2. V javnem razpisu je napotilo na ta člen.
Letno število pridržanih javnih naročil večje vrednosti je okrog 10
DRŽAVNE POMOČI ZA INVALIDSKA PODJETJA
Višina državnih pomoči (razen subvencij plač) odvisna od: plač zaposlenih v IP rezultati poslovanja IP Državna pomoč oblikovana ko IP ustvari prihodke s poslovanjem na trgu – ni zagotovljena v naprej Višina državne pomoči - odvisna od porabe po 33. in 34. členu uredbe
Oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost odvisne od odstotka zaposlenih invalidov oziroma od vrste invalidnosti zaposlenih invalidov Invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih vsaj 50% invalidov za vse zaposlene Enako velja za invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih od 40 do 50% invalidov in od teh več kot tretjino invalidov, ki niso delovni invalidi II. ali III. kategorije oz. imajo zaposlenih več kot tretjino delovnih invalidov s prišteto dobo (z dodano dobo na podlagi osebnih okoliščin - paraplegiki, distrofiki, gluhi, slepi. . , z motnjo v duševnem razvoju, težavami v duševnem zdravju) Oproščena plačila prispevkov od plače, nadomestila plače in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za zaposlene delavce, ki niso invalidi, za posamezni mesec, v višini prispevkov od osnove do tri kratnika vsakokratne minimalne plače v Republiki Sloveniji Invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih manj kot 50% invalidov 33 (ki so delovni invalidi II. in III. kategorije) le za zaposlene invalide
Plače v invalidskih podjetjih – subvencije plač �Invalidi, zaposleni v invalidskih podjetjih, so v primeru doseganja nižjih delovnih rezultatov zaradi invalidnosti, lahko upravičeni do subvencije plače (od 5% do 30% minimalne plače). Invalidskemu podjetju jo mesečno povrne Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije. 34
UREDBA KOMISIJE (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe Člen 2 Opredelitev pojmov 3. „invalidni delavec“ pomeni vsako osebo, ki: (a) ima status invalidnega delavca v skladu z nacionalno zakonodajo; ali (b) ima dolgotrajne telesne, duševne, intelektualne ali senzorične okvare, ki jo v povezavi z različnimi ovirami lahko omejujejo, da bi polno in učinkovito sodelovala v delovnem okolju na isti ravni kot drugi delavci; 100. „zaščitena zaposlitev“ pomeni zaposlitev v podjetju, v katerem je od vseh zaposlenih vsaj 30 % invalidnih delavcev;
Poraba državnih pomoči Člen 33 Pomoč za zaposlovanje invalidnih delavcev v obliki subvencij plač sofinanciranje 75 % bruto plač invalidov 36
Člen 34 Pomoč za nadomestilo dodatnih stroškov zaradi zaposlovanja invalidnih delavcev a) stroški prilagoditve prostorov; (b) stroški zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo samo za pomoč invalidnim delavcem, in za usposabljanje tega osebja za pomoč invalidnim delavcem; (c) stroški prilagoditve ali nakupa opreme oziroma pridobitve in validiranja programske opreme, zato da jo bodo lahko uporabljali invalidni delavci, vključno s prilagojeno in pomožno tehnološko opremo, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi jih imel upravičenec, če bi zaposloval delavce, ki niso invalidni delavci;
(d) stroški, neposredno povezani s prevozom invalidnih delavcev na delovno mesto in z dejavnostmi, povezanimi z delom; (e) stroški plač za ure, ki so jih invalidni delavci porabili za rehabilitacijo; (f) stroški gradnje, namestitve ali posodobitve proizvodnih enot zadevnega podjetja ter vsi stroški upravljanja in prevoza, če izhajajo neposredno iz zaposlovanja invalidnih delavcev, kadar upravičeno podjetje zagotavlja zaščiteno zaposlitev.
Primerjava med sredstvi, ki jih država nameni za zaposlovanje invalidov v invalidskih podjetjih in sredstvi, ki jih država prejme skozi davčne obveznosti, nam pokaže, da v času recesije država dobiva skozi plačane davke več kot 95 % vrnjenih odstopljenih prispevkov. V času konjukture in gospodarske rasti, pa država skozi davke od invalidskih podjetij dobiva nazaj več kot je prispevala skozi odstopljene prispevke. *analiza temelji na seštevku podatkov 111 IP (2013), 113 IP podjetij ( 2012), 115 IP (2011), 129 IP (2010), 128 IP (2009), 135 IP(2008)
Na podlagi teh podatkov smo izračunali tudi strošek države na posameznega invalida na letni in na mesečni ravni. V letu 2013 je na mesec država za zaposlenega invalida namenila le 27, 49 €, kar je resnično minimalni znesek v primerjavi z zneski, ki bi jih država dajala za te iste nezaposlene invalide prek socialnih trnsferjev.
Analiza statusa, namena ustanovitve in stroškov delovanju invalidskih podjetij v Republiki Sloveniji 2013 (MDDSZ) Invalidska podjetja so na področju zaposlovanja in socialnega vključevanja invalidov pomemben dejavnik. Invalidska podjetja hkrati uresničujejo načelo skupnega dela invalidov in neinvalidov. Kljub temu, da invalidska podjetja prejemajo državne pomoči, je takšna ureditev ekonomsko bolj upravičena, kot alternativa temu – to je brezposelnost invalidov, ki jih invalidska podjetja zaposlujejo. Sodobna invalidska podjetja ostajajo del mreže ukrepov, ki ima v Republiki Sloveniji že več kot šestdesetletno tradicijo in ki vsem invalidom, skladno z vrsto ali stopnjo njihove invalidnosti, omogoča socialno oziroma delovno integracijo ter s tem tudi lastno potrjevanje, kot je zapisano v Akcijskem programu za invalide 2007 – 2013. Invalidska podjetja so torej integralni in nepogrešljivi del celovite aktivne politike zaposlovanja in seveda tudi sestavni del usklajene politike invalidskega varstva.
HVALA ZA VAŠO POZORNOST
Tatjana Brumnič-Smrekar Poslovodna sekretarka Secretary General Zavod invalidskih podjetij Slovenije Alliance of Companies Employing Disabled People of Slovenia Linhartova 1 SI-1000 Ljubljana Slovenia t: +386 1 4322 225 f: +386 1 2326 695 m: +386 41 378 593 e: info@zavod-ips. si w: www. zavod-ips. si
- Slides: 45