ZGRADBE IN POAR PRENOS POARA ODMIKI MED STAVBAMI

ZGRADBE IN POŽAR PRENOS POŽARA, ODMIKI MED STAVBAMI doc. dr. Domen Kušar

ŠIRJENJE POŽARA PO FASADI IN STREHI Zahteve glede prehoda požara po fasadi in strehi Zunanje stene in streha stavbe morajo biti projektirane in zgrajene tako, da toplotno sevanje ne more povzročiti niti vertikalnega niti horizontalnega prenosa požara po zunanjih stenah in strehah. Te zahteve dosežemo z pravilnim oblikovanjem elementov (sten, fasad, balkonov, razporeditvijo odprtin…) in ustrezno izbiro gradbenega materiala in/ali namestitvijo naprav za avtomatsko gašenje požarov

ŠIRJENJE POŽARA PO FASADI IN STREHI Obloge zunanjih sten (fasadne obloge) Toplotna izolacija talnega zidca do višine 0, 5 m je lahko iz gorljivega materiala. Načelno je za stavbe višine do 10 m in ki po višini niso ločene na požarne sektorje dopuščena obloga razreda D-s 2, d 1 oziroma D-d 1, Če so stavbe visoke do 10 m in po višini ločene na požarne sektorje morajo biti obloge zunanjih sten najmanj razreda B-d 1. (po TSG so slabše obloge lahko uporabljene le v oddaljenosti več kot 1 m od požarno nezaščitenih površin – oken-vrat. V pasu 1 m pa morajo biti razreda B-d 1) Od višine 10 do 22 m pa je dopuščena gorljivost oblog B-d 1 oziroma C-s 2, d 1 (stavbe za trgovino in storitve, promet in telekomunikacije, industrijske zgradbe, skladišča in zgradbe za kmetijstvo)

ŠIRJENJE POŽARA PO FASADI IN STREHI Obloge zunanjih sten (fasadne obloge) Fasadne obloge iz lesa so dovoljene tudi pri stavbah, pri katerih obstajajo zahteve za požarno odpornost mejnih elementov med etažami, če sta izpolnjena naslednja ukrepa: - Izvedeni morajo biti ustrezni požarno tehnični ukrepi za omejevanje širjenja požara po fasadi, - Zagotovljena mora biti ustrezna gasilska intervencija v času 15 minut od poziva. - Stavba ne sme imeti več kot 1 -3 nadzemne etaže (2 – 6 če je vgrajena popolna sprinklerska zaščita), odvisno od vrste stavbe.

ŠIRJENJE POŽARA PO FASADI IN STREHI Obloge zunanjih sten (fasadne obloge) Prezračevane fasade morajo imeti negorljiv izolacijski material razreda A 1 ali A 2 -s 1, d 0. Kritina Strešne kritine, ki niso odporne proti požaru z zunanje strani so dovoljene na stavbah, kjer ni zahtev po vertikalni ločitvi strehe s požarnim zidom

ŠIRJENJE POŽARA PO FASADI IN STREHI Preprečevanje širjenja požara v vertikalni smeri z gradbeno – arhitekturnimi ukrepi H V = min. 1 m V V + H = min. 1. 5 m Velja v primeru, da je stavba požarno ločena z medetažno konstrukcijo in zunanja stena ni dostopna za gašenje z zunanje strani stavbe. Ne velja v primeru da je v spodnjem in zgornjem požarnem sektorju vgrajen šprinklerski sistem.

ŠIRJENJE POŽARA PO FASADI IN STREHI Preprečevanje širjenja požara v vertikalni smeri z gradbeno – arhitekturnimi ukrepi Če je zunanja stena nad streho nižjega dela požarno nezaščitena mora imeti ta del strehe zadostno požarno odpornost ali pa mora biti v prizidku sprinklerski način gašenja 5 m PS 2 PS 1

ŠIRJENJE POŽARA PO FASADI IN STREHI Preprečevanje širjenja požara v vertikalni smeri z gradbeno – arhitekturnimi ukrepi Če streha nižjega dela stavbe nima zadostne požarne odpornosti RE, ta del stene ne sme imeti požarno nezaščitenih površin, ali pa mora imeti spodnji del sprinklerski sistem 10 m 5 m PS 1 5 m PS 2

PRENOS POŽARA NA SOSEDNJE OBJEKTE

PRAVNE OSNOVE Zakon o varstvu pred požarom (Ur. l. RS 3/07). Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Ur. l. RS 31/04, 10/05, 83/05 in 14/07)m ed drugim opredeljuje naslednjo zahtevo varstva pred požarom: - Širjenje požara na sosednje objekte (3. člen): “Zunanje stene in strehe stavb morajo biti projektirane in grajene tako, da je z upoštevanjem njihovega odmika od meje parcele omejeno širjenje požara na sosednje objekte. Ločilne stene skupaj z vrati, okni in drugimi preboji med posameznimi stavbami morajo biti projektirane in grajene tako, da je omejeno širjenje požara na sosednje objekte. Med posamezne stavbe štejejo tudi dvostanovanjske stavbe in vrstne hiše. ” Tehnična smernica TSG – 1 - 001: 2010 Požarna varnost v stavbah. Smernica SZPV 204 požarnovarnostni odmiki med stavbami.

TEHNIČNO – FIZIKALNE OSNOVE Les na fasadi se spontano vžge pri toku toplotnega sevanja 33, 5 k. W/m 2, če pa je prisoten plamen pa pri 12, 6 k. W/m 2 Intenziteta toplotnega sevanja narašča s četrto potenco! sevanje pri temperaturi požara 900 °C skoraj 2 x večje kot pri 700 °C sevanje pri temperaturi požara 1100 °C skoraj 2 x večje kot pri 700 °C Manjši požari sevajo cca 168 k. W/m 2 = sevanju telesa segretega na 1100 °C Nevarnost širjenja požara med stavbami se zmanjša z: - zmanjšanjem velikosti sevalne površine (npr. okna), - zmanjšanjem ravni toplotnega sevanja, - povečevanjem oddaljenosti med stavbami.

POMEN IZRAZOV – RELEVANTNA MEJA Relevantna meja je: - linija meje sosednje parcele drugega lastnika - sredina javne ceste, železnice, reke ali druge naravne ovire, ki trajno onemogoča gradnjo Odmiki med stavbami na isti parceli ali parcelah istega lastnika se določajo z odmiki od navidezne meje. Navidezna meja določa relevantno mejo za novo stavbo. Odmiki od relevantne meje se načeloma meri od zunanjega sloja fasade stavbe. Izjeme so veliki napušči, balkoni in nadstreški.

POMEN IZRAZOV – RELEVANTNA MEJA PARCELNA MEJA ZGRADBA CESTA

POMEN IZRAZOV – RELEVANTNA MEJA Relevantna meja za steno C, ker je kot med steno C in mejo parcele manjši od 80° PARCELNA MEJA Meja parcele je relevantna meja za steno B, ker sovpada s steno B Relevantna meja za steno D, ker je z njo vzporedna C B ZGRADBA D A CESTA Relevantna meja je sredina ceste, železnice, reke…

POMEN IZRAZOV – RELEVANTNA MEJA Navidezna meja, ki se določi na osnovi zahtev za odmik relevantne meje obstoječega objekta B (istega lastnika) PARCELNA MEJA NOVA ZGRADBA A Odmik, skladen z zahtevami za odmik relevantne meje od zgradbe A OBSTOJEČA ZGRADBA B Odmik, skladen z zahtevami za odmik relevantne meje od zgradbe B

POŽARNA ODPORNOST ZUNANJIH STEN STAVBE Zunanja stena mora imeti požarno odpornost najmanj (R)EI 60, da izpolnjuje zahteve po preprečevanju prenosa požara med stavbami. Če je stavba oddaljena manj kot 1 m od relevantne meje, mora biti zunanja stena odporna proti požaru z obeh strani (notranje in zunanje) Če je stavba oddaljena med 1 in 5 m mora biti požarna odpornost zunanje stene najmanj (R)EW 60, pri odmiku več kot 5 m pa (R)E 60. Če je odmik stavbe od relevantne meje večji od višine stene in večji od 10 m, ni požarnovarnostnih zahtev za zunanjo steno. Če ima stavba vgrajene šprinklerje, je odmik lahko enak najmanj polovici višine zunanje stene zgradbe oz. najmanj 5 m. Višino strehe se prišteva k višini stene, in sicer 1/3 pri naklonu do 70° in celotno višino pri večjem naklonu. V požarno odpornih stenah so dovoljene požarno nezaščitene površine kot so: okna, vrata, gorljiv obložni material (debeline več kot 1 mm)… Izjeme so navedene v TSG-ju.

METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN METODA 1: METODA 2: - Uporabljati se jo sme samo za stanovanjske stavbe, ki so več kot 1 m oddaljene od relevantne meje - Stavba ima lahko največ 3 nadstropja - Fasada proti meji pa ne sme biti daljša od 24 m. - Uporabljati se jo sme za vse vrste stavb, ki so več kot 1 m oddaljene od relevantne meje - bruto tlorisna površina ne sme biti večja od 2000 m 2 - Požarni sektor ne sme biti višji od 10 m (izjema so garažne hiše) Metodi 1 in 2 nista dovoljeni takrat ko: - je gostota nezaščitenih površin lokalno velika - nezaščitene površine niso enakomerno porazdeljene po fasadi - so nezaščitene površine zelo oddaljene med seboj - razdalja obravnavane fasade do relevantne meje ni po vsej dolžini enaka METODA 3 – Smernica SZPV 204: - uporablja se jo lahko za vse vrste stavb

METODE IZRAČUNA SPREJEMLJIVIH DELEŽEV NEZAŠČITENIH POVRŠIN ZUNANJIH STEN DODATNA LITERATURA Smernica SZPV 204 - požarnovarnostni odmiki med stavbami, http: //www. szpv. si/doc/smernice/SZPV_204. pdf