ZGODOVINA TEORIJE ARHITEKTURE OD ANTIKE DO MODERNE Zgodovina

ZGODOVINA = TEORIJE ARHITEKTURE OD ANTIKE DO MODERNE

Zgodovina arhitekture 2: NAČRT PREDAVANJ 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. Uvod v vsebino in zgradbo predmeta: metodološka izhodišča: izvor in dialektika izoblikovanja prostorskih oblik: prostor, podnebje, kultura, družba, gospodarstvo- tehnologija : zgodovina=proces nastajanja + razširjanja inovacij Egipt: arhitektura-(simbolno-pomenska) prispodoba in izpopolnitev dopolnitev naravnega (božanskega) reda: uvod v razumevanje izvora prostorskih oblik Helenski- organski red-helenistični- matematični red-rimski- tipizirani sistem, Hadrijanova vila v Tivoliju in imperialni forumi: proto-barok Prostor in konstrukcija v antiki do padca Rima Prostor in konstrukcija v arhitekturi po padcu Rima do romanike Starokrščanska in bizantinska arhitektura San Appolinare in Classe v Rimu, San. Vitale v Ravenni Sv. Avguštin: O redu, proporciji in simetriji Prostor in svetloba v arhitekturi od srednjega veka do renesanse Srednjeveško mesto: Vsa načela-vse oblike, raščeno in geometrijsko, Katedrale: rastlinski slog in kipenje kvišku: stati na zemlji - gledati proti nebu, integrirana struktura-simbolni prostor duhovno povezane skupnosti je prispodoba samostana Gotika: navezava na Violet le Duc-a in Antonia Gaudi-ja. Renesančno mesto: nasprotnost spomenika in ulice, središče in odpiranje, osredinjanje in razširjanje: gradnje v Firencah, humanistična načela: antika, matematika, filozofija, avtonomija ustvarjanja: artes liberales. Pienza, Rossellinovo mesto v malem, Ferrara, Rossettijevo mesto iz mesta: Preoblikovanje raščenega v idealno mesto Renesančni arhitekturni traktati: Filarete, Martini, Alberti, Palladio, K odprtemu mestu: Razselitev Benetk, Palladijeve vile in kulturna krajina Rim: poteze Siksta V. : povezanost spomenika in ulice: Bernini: trg Sv. Petra-podaljšana notranjost cerkve , povečana Sant Andrea al Qiurinale, Borrommini: Sant Ivo alla Sapienza, Michelangelo: Pzza Campidoglio Prostor in konstrukcija v arhitekturi od renesanse do baroka Baročno mesto: Iz parka v mesto, iz mesta v državo: monumentalni Pariz, Versailles-idealno baročno mesto, Embellissements de Paris, Le grand travaux de Haussman Baročno mesto: Iz parka v mesto, iz mesta v državo: civilni London, Sir Christopher Wrenn: London City, Patte: Gwynn: Improvements of London and Westminster , Joh Nash: Regent street, John Wood sen&jun. : Bath, Razsvetljenstvo in neoklasicizem: revolucionarni arhitekti, govoreča arhitektura Zgodovinski slogi: pluralizem slogov-post-moderna naracija Fabianijev neo-barok in Plečnikov neo-klasicizem. O poklicu arhitekta-graditelja

Sinopsis iz splošnega učnega načrta Zgodovina in teorija arhitekture kot del kulturne zgodovine v obdobju po antiki: srednji vek, renesansa, barok, razsvetljenstvo. . . ; splošne razvojne zakonitosti arhitekture, stavbarstva, gradnje naseli in krajin v različnih evropskih in slovenskih pogojih; izvor in porajanje oblik arhitekturnega prostora; tipološke klasifikacije: naselja, utrdbe, sakralna arhitektura, javne stavbe, stanovanjske stavbe in njihova navezava na značilnosti slogovnih obdobij evropskega, slovenskega in primerjalno izven evropskega prostora. • • • • 1. Namen Kaj vidimo, ko gledamo stavbe in opazujmo mesta? Kakšne misli se nam pri tem porajajo? Kako osmišljamo to, kar vidimo? Predmet uči razumevati jezik arhitekture, njen izvor in njen razvoj. Poučevanje poteka v obliki predavanj, diskusij, študijem literature in ogledi na licu mesta. Cilj predmeta je, da študent pridobi splošno znanje o zgodovini arhitekture in to v kontekstu, iz katerega izhaja. Predmet podaja teorijo arhitekture kot je vpisana v najpomembnejše arhitekture stvaritve, še posebej v tista dela, ki so prinašale nove, prelomne ideje. Študente uvaja v način opazovanja in interpretacije različnih konceptov prostora v luči njihove geneze. 2. Vsebina Arhitekturna zgodovina se ukvarja z obdobji, še bolj pa s konkretnimi mesti in znamenitimi stavbami, s stavbnimi tipi, načini gradnje in prostorskimi oblikami. Obenem podaja predmet kulturno ozadje, razvoj človekove ustvarjalnosti in del splošne zgodovine in še posebej umetnosti. Posamezna pomembna arhitekturna dela se predstavijo v svojem kulturnem, socialnem in urbanem kontekstu. Velike arhitekture iz preteklosti nam sporočajo svojo aktualnost za današnje arhitektovo delo. Pomembni arhitekti iz zgodovine naj bi postali naši današnji sogovorniki. Študentje se aktivno seznanijo z različnimi načini študija zgodovine arhitekture: opazovanje, razlaganje, vrednotenje, interpretiranje, vzporejanje. Ob tem se študenti seznanijo z metodami raziskovanja na tem področju. 3. Izobraževalni cilji Cilj predmeta je usmeriti študente k poznavanju in razumevanju zgodovine arhitekture kot pomembnega dela arhitektove izobrazbe. To znanje jim pomaga razvijati občutljivost za lepo, za kvalitetno arhitekturo, za pomen zgodovine arhitekture in za razumevanje tradicije v svojem bodočem poklicu. Učijo se samostojnega soočanja s problematiko iz teh področij. S študijema zgodovine pridobivajo arhitekturno etiko in način razmišljanja, ki omogoča prepoznati v prostorskih oblikah vodilno zamisel in njen izvor. Ob tem se naučijo tudi metode razčlenjevanja, vzporejanja, klasificiranja in vrednotenja arhitekture, oblikovanja in posredovanja misli, pisanja esejev itd. 4. Učna metoda in didaktična orodja V obliki predavanj in vaj v obliki seminarja razvija predmet sposobnosti študentov za samostojno ustvarjanje, konceptualno razmišljanje in interaktivno učenje. Poleg literature je vir tudi svetovni splet. Prvo pravilo pa je: Ad fontes!, arhitekturo si je treba ogledati v živo, jo doživeti, razumeti in znati razložiti. Predavanja so splošna, govorijo o evropski arhitekturni zgodovini, vaje se predvsem navezujejo na znamenita dela, ki so nastala na naših tleh in v našem kulturno-zgodovinskem prostoru. Na vajah bo z razpravami še posebej tematizirana medsebojna povezava med evropskimi tokovi in lokalnimi posebnostmi. V okviru vaj bo za vse študente organiziran ogled Benetk. 5. Predznanje in povezanost z drugimi predmeti Predpostavljamo, da so študentje izobraženi, vedoželjni, da si sami znajo poiskati potrebne informacije. Pričakujemo solidno predznanje iz umetnostne zgodovine in sposobnost za samostojno raziskovalno delo. Potrebno je vsaj pasivno znanje angleščine. Predmet se povezuje z drugimi zgodovinskimi predmeti Zgodovina in teorija 1 in Zgodovina in teorija 3, Zgodovina urbanizma, ter kompozicijskimi predmeti.

Evolucija prostorskih zasnov • • • Stari Egipt: imitativni, osno simetrični, statični prostor, sistemiziran jezik simbolov Helenska Grčija: izkustveni prostor avtonomnih idealnih objektov Helenistična Grčija: matematičen prostor povezanih idealnih objektov Rim: dinamičen, osno simetrično urejen in povezovalen prostor, sistemiziran jezik prostorov Gotika: navznoter in kvišku kipeč prostor, organska fraktalna struktura Renesansa: ulica-gibanje in spomenik- zaključek, matematičen, pravilen prostor Barok: dinamičen, simetrično urejen, neskončno povezan prostor nepravilnih, organskih oblik Razsvetljenstvo: razumno urejen prostor avtonomnih in tipiziranih objektov Neoklasicizem: strogo oblikovan, osno simetrično urejen geometrični prostor z motivi klasičnih grških in rimskih redov, Moderna: razumno, nesimetrično urejen prostor avtonomnih in tipiziranih objektov, sistemiziran prostorski jezik.

Evolucija prostorskih oblik • • • Enostavno-kompleksno-enostavno Odkrito-obloženo-odkrito Zadržano-kipeče-zadržano Razumno-simbolno-razumno Zadržano-okrašeno-zadržano Organsko-geometrično-organsko Statično-dinamično-statično Rastoče-načrtovano-rastoče Vertikalno-horizontalno-vertikalno

Reprezentativna dela Starokrščanska arhitektura 313 -480 • Bazilika Santa Maria Maggiore, Rim, 350 • Rotonda Santa Costanza, Rim, 360 • Bazilika San Appolinare Nuovo in Classe, Ravenna, 594 Bizantinska arhitektura 330 - 800 (-1450 Vzhodno rimsko cesarstvo) • Bazilika Hagia Sofia, Carigrad • San Vitale, Ravenna • Bazilika San Marco, Benetke • Eufrazijeva bazilika, Poreč • Karolinška arhitektura 805 -900 • Palatinska kapela, Aachen, 805 Romanika 1066 -1200 • Opatija Cluny, rojstvo in razvoj romanske cerkve • Katedrala , Albi • Katedrala Saint Sernin, Toulouse , 1080– 1120 • Saint Madeleine, Vezelay, 1096 -1166 • Campo dei Miracoli, Pisa 1063 -1260

Gotika 1140 -1450 • Opatija Saint Denis, Pariz, rojstvo in razvoj gotske arhitekture • Katedrala Notre Dame, Chartres, 1260 • Katedrala Santa Maria Nascente, Milano, 1386 -1418 • Santa Maria Novella, Firence, Leon Battista Alberti, 1470. • Katedrala Saint Mary, Salisbury 1220 -1320 • Katedrala Notre Dame, Strassburg, 1015 -1439 • Doževa palača, Benetke , 1310 -1443

Renesansa in manierizem 1420 -1600 • • • • • Filippo Bruneleschi 1377 -1446, kupola na Santa Maria del Fiore, Firence, 1436, Filippo Bruneleschi , Ospedale dei innocenti, Firence, Giovan Batista Alberti 1404 -1472, slavolok na Tempio Malatestiano, Rimini, 1450, Sant' Andrea v Mantovi, Leon Battista Alberti, Donato Bramante, Tempietto San Pietro in Montorio, Bemardo Rossellino (1409 -1464), Corsignano- Pienza, 1458 -1464 Biagio Rossetti (1447 - 1516), "Addizione erculea", Ferrara, 1492 Leonardo da Vinci 1452 -1519, Imola, 1502 Palača Pitti, palača Ruccelai, palača Medici Riccardi, Firence, 1444 -1458 Strada Nuova: palače Bianco, Doria-Tursi, Podestà, Spinola, Lercari Parodi, Cambiaso, Genova, 1550, manierizem Katedrala v Šibeniku, Juraj Dalmatinac, renesansa Villa Madama, Raffaelo Sanzio, visoka renesansa Palazzo del Te, Giulio Romano, visoka renesansa Baldassarre Peruzzi, Palazzo Massimo alle Colonne, Rim, 1527, manierizem Biblioteka Laurenziana, Michelangelo, 1530, manierizem, visoka renesansa Giorgio Vasari 1511 -1574 /Ufizzi, Firence, 1560 Andrea Palladio, 1508 -1580 / vile: 1540 Godi, Lonedo, 1575, Piovene, Lonedo, 1566 Barbaro, Maser, 1551 Capra-"Rotonda", Vicenza, Foscari manierizem Buonarroti Michelangelo 1475 -1574 / Kapitolinski trg, Rim, 1544, manierizem San Redentore in paladijanska cerkvena arhitektura, manierizem Vincenzo Scamozzi, Sabbionetta 1590 et al. , Palmanova + Savorgnan, 1593, manierizem

Barok 1600 -1750 • • • • • Domenico Fontana / plan Siksta V. , 1586/90 Carlo Fontana, Accademia di San Luca (združenje), Rim, 1593 Pietro da Cortona / S. Maria della Pace, Rim, 1667 Il Gesu, Giacomo Barozzi da Vignola in Giacomo della Porta, Rim, 1580 Sant'Ivo alla Sapienza, Francesco Borromini, Rim, 1660 San Carlino alle Quattro Fontane, Rim, 1638 -41, Kolonada Sv. Petra v Rimu in Gian Lorenzo Bernini, 1656 -1667 Sant Andrea al Qiurinale, Gian Lorenzo Bernini, Rim, 1658 -1670 Guarino Guarini, San Lorenzo, Torino, 1666 -1679 Andre Le Notre 1613 -1700, park Vaux le Vicomte in park Versaillles, Louis Le Vau , 1661 Jules Hardouin-Mansart, Versailles, 1661 Jules Hardouin-Mansart, Place Vendome, Pariz, 1699 E. Here de Corny, Place royale, Nancy, 1752 Christopher Wren 1632 -1723, načrt rekonstrukcije centra Londona, 1666, Christopher Wren, katedrala sv. Pavla, 1673 -1708 Johann Bernhard Fischer von Erlach, grad Schönbrunn, Dunaj, 1699 Johann Bernhard Fischer von Erlach 1656 -1723/ Karlskirche, 1716 - 37, Filippo Raguzzini, Trg Sant'Ignazio, Rim, 1728

Razsvetljenstvo in neoklasicizem 1750 -1848 • • Giovan Batista Piranesi, 1720 -1778, utopični projekt za Campo Marzio, Rim, 1762 C. N. Ledoux, Saline di Chaux, Arc-et-Senans, 1804 Peter Speth, 1772 -1821, ženska kaznilnica v Würzburgu, 1810 John Wood sen. + jun. , širitve mesta Bath, 1725 -1770 John Nash, ureditve Regent's Park in Regent Street, London, 1812 -1829 K. F. Schinkel, 1781 -1841/ Altes Museum, Berlin, 1815 -1836 Sir John Soane, 1753 -1837, Bank of England, Soane Museum, London