Zgodovina obiskanih krajev in slovenske manjine TRST od

Zgodovina obiskanih krajev in slovenske manjšine

TRST od 177 pr. n. št. je pod okriljem Rimljanov (status kolonije) leta 1382 se je postavil pod okrilje Habsburžanov Ob delitvi habsburške monarhije leta 1867 je Trst postal prestolnica “Avstrijskega primorja”

Požig narodnega doma leta 1920

PO II SV. VOJNI Po II. svetovni vojni leta 1947 postane Trst sedež nevtralne države imenovane Svobodno tržaško ozemlje (STO). Razdeljena je bila na cono A, ki je bila pod anglo-ameriško vojaško upravo, in cono B, ki je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. S Spomenico o soglasju iz leta 1954 (t. i. londonski sporazum) je STO prenehala obstajati, cona A s Trstom vred je bila priključena Italiji, cona B pa Jugoslaviji. Dokončna potrditev meje leta 1975 s podpisom Osimskih sporazumov

MONOŠTER 9 % prebivalcev je s slovenskim maternim jezikom leta 1183 ga ustanovi madžarski kralj Béla III. bitka med avstrijsko in turško vojsko 1. avgusta 1664, po bitki vasvárski sporazum

gospodarski razvoj mesta se je začel leta 1873 z železnico leta 1920 je bila sklenjena trianonska pogodba po njej gospodarska stagnacija, zaradi obrobne lege v novi državi Madžarski ter po 2. svetovni vojni zaradi Železne zavese mestne pravice dobi šele leta 1983

PORABSKI SLOVENCI Slovenskemu Porabju pripada 8 podeželskih naselij Leta 1920 je po uradnih podatkih živelo 6. 087 Porabskih Slovencev Po raznih ocenah živi na Madžarskem med 4. 000 in 5. 000 Slovencev

MALI TRIGLAV

LEGENDA O ČRNi mlaki Neko dekle ni rado hodilo k maši. Boga je prosilo, naj se cerkev pogrezne v zemljo. Ko je dekle vstopilo v cerkev se je ta pogreznila v zemljo. Danes temu mestu pravijo Črna mlaka. Legenda pravi, da se na vsaka štiri leta vrh cerkve dvigne, da se lahko vidi zvonik.

KARANTANIJA

PRVA SLOVANSKA DRŽAVA Ok. 700 – 820 n. š. Prvi knez Valuk L. 743 – delna izguba samostojnosti (Karantanci pod Frankovsko nadoblastjo) L. 820 – dokončna izguba samostojnosti (upor kosezov - zadušen) Franki uvedli fevdalne in fevdno vazalne odnose

USTOLIČEVANJE Potekalo na knežjem kamnu Ustoličevali kosezi, t. i. svobodni kmetje Uvodne besede ustoličevanja = začetku Ameriške ustave (najstarejša na svetu) Knezi: Valuk, Borut, Gorazd, Hotimir, Valjhun, Edgar

KNEŽJI KAMEN Spodnji del jonskega stebra Izvira iz ruševin rimskega mesta Virunuma Visok je 0. 65 m V kneževini Karantaniji je stal kot simbol knežje oblasti na vojaškem zbornem prostoru znotraj Krnskega gradu Ustoličevanje knezov, na njem je sodil tudi knez t. i. vrhovni sodnik Karantanije

VOJVODSKI STOL Domnevno postavljen v 9. stol. Kot izraz fevdalne oblasti nad Karantanijo Izdelan iz kamnitih blokov, ki izvirajo iz mestnih ruševin Virunuma Sestavljata ga dva sedeža: vojvodski in latinsko – grofovski Še danes stoji na svojem starem prostoru sredi Gosposvetskega polja Z njim je simbolično poudarjen večji pomen in ugled oblasti, ki jo je vojvoda dobil od države

POKRISTJANJEVANJE V času popolne samostojnosti so Karantanci živeli kot pogani S podreditvijo bavarski oz. frankovski državi se je med karantanskimi Slovani začela širiti krščanska vera Škof Modest (Salzburški škof) širil krščansko vero na poziv kneza Hotimira (z besedo, mečem in ognjem)

Koroški slovenci v 20. stoletju Določitev meja na mirovni konferenci

Boj za S mejo Konec leta 1918 in v začetku 1919 prihaja do mejnih incidentov. Na slovenski strani se borijo le prostovoljci (slabše opremljeni) Spomladi 1919 pride na Koroško ameriška mirovna komisija, ki oceni, da bi bila Koroška raje priključena k Avstriji, zato predlaga mejo na Karavankah. Zaradi tega predloga slovenski prostovoljci izvedejo akcijo, ki jo odbijejo nemške sile. Po porazu posreduje vojska Kraljevine SHS in zavzame celotno Koroško

Plebiscit Na pariški mirovni konferenci so maja odločili, da bo za razmejitev na Koroškem odločal plebiscit Območje razdelijo na dve območji cono A in cono B Med plebiscitom poteka na Koroškem propagandna vojna Ker so se v coni A z 59. 1% odločili za Avstrijo, plebiscit v coni B ni potekal

Nastajanje slovenskih meja v letih 1918 -1919

Priključitev Koroške k nacistični Nemčiji Položaj koroških Slovencev se je drastično slabšal. Ukinitev dvojezičnih šol Prepoved vseh jezikov (tudi latinščina), razen nemščine Slovenski učitelji so bili premeščeni v nemške kraje Odstranitev slovenskih in dvojezičnih napisov Prepoved prirejanja vseh kulturnih prireditev in tečajev Zaplenitev in uničenja premoženja (uničen koroški tisk) Koroški Slovenci so utrpeli najmanj 1200000 šilingov takratne veljave

Avstrijsko vprašanje Obnovitev pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije pred anšlusom (pred 12. 3. 1938) 26. 10. 1955 - sprejet zakon, ki je zagotavljal zaščito slovenske manjšine. Skrb za izpolnjevanje 7. člena državne pogodbe je tedaj prevzela Jugoslavija (matična država), ki je tudi podpisala to pogodbo. Naslednica Avstrijske državne pogodbe je bila Republika Slovenija.