ZGODOVINA ASTRONOMIJE Matev ega in Alen Verdinek 20

ZGODOVINA ASTRONOMIJE Matevž Šega in Alen Verdinek, 20. 12. 2006, CELJE 9. a

KAZALO • Kratek uvod (str. 3) • Julijanski koledar (str. 4) • Gregorjanski koledar (str. 5) • Geocentrični Sončev sistem (str. 6) • Heliocentrični Sončev sistem (str. 7) • Tales (str. 8 -9) • Aristotel (str. 10) • Hiparh (str. 11 -12) • Eratosten (str. 13) • • • Ptolemej (str. 14) Aristarh (str. 15) Kopernik (str. 16 -17) Galilei (str. 18) Kepler (str. 19 -20) Newton (str. 2 1) Einstein(str. 22 -2 3) Hawking (str. 2 4) Literatura (str. 25)

KRATEK UVOD V najini projektni nalogi vam bova na kratko predstavila : • Kako sta nastala: • Julijanski in Gregorjanski koledar • Geocentrični in Heliocentrični Sončev sistem Nekaj vam bova povedala tudi o vélikih zgodovinskih astronomih. Upava da vam bo najina predstavitev všeč in boste uživali.

Julijanski koledar • je oblika koledarja, ki temelji na tropskem ali Sončevem letu in se imenuje po Gaju Juliju Cezarju. Koledar so uvedli leta 46 pr. Kr. in je začel veljati leto kasneje 45 pr. Kr. • Koledar je imel navadno leto s 365 dnevi z 12 meseci in vsake štiri leta prestopno leto. • Koledar uporablja pravoslavna cerkev.

Gregorjanski koledar • je sončni koledar, ki ga trenutno uporabljajo skoraj po celem svetu. • Koledar je po neuspešnih prejšnjih poskusih na prošnjo papeža Gregorja XIII. kot predelavo julijanskega koledarja pripravila posebna komisija na podlagi predloga neapeljskega zdravnika, astronoma in fizika. • Razglašen 24. 2. 1582 z bulo Inter gravissimas. Odvečne dneve, ki so se nakopičili zaradi napake julijanskega koledarja, so nadomestili s preskokom dni ob uvedbi koledarja.

Geocentrični Sončni sistem Stara trditev, da Zemlja miruje v središču vesolja. Povezana je z imenom Klavdija Ptolemeja, ki je živel konec prvega in začetek drugega stoletja. To verovanje se je ohranilo vse do šestnajstega stoletja, ko je Kopernik zagovarjal svoj heliocentrični sistem in dokazal, da je Sonce središče sistema. Astrologija pa še naprej uporablja geocentrični sistem. Seveda ne zaradi neznanja, ampak zato, ker se položaji planetov in zvezd, pa tudi njihovi medsebojni odnosi ali aspekti beležijo in razlagajo s točke, od koder jih opazujemo; to je Zemlja. Zato se v vseh astroloških izračunih Zemlja pojmuje kot središče sistema.

Heliocentrični Sončev sistem • je v astronomiji model Osončja, v katerem je gravitacijsko središče Sonce. Teoriji in nazoru rečemo tudi heliocentrízem. Beseda izhaja iz starogrščine, kjer Helios pomeni sonce, kéntron pa središče. Zgodovinsko se heliocentrični model razlikuje od geocentričnega modela in sodobnega geocentrizma, kjer je v središču mišljena Zemlja. • zamisel, da se dejansko vrti Zemlja in da je Sonce središče Osončja, je prvi predlagal indijski učenjak in mislec Sage Jadžnavalkja • Jadžnavalkja je opisal Zemljo kot kroglo in Sonce kot » središče krogel «. Na podlagi tega modela, so natančno izmerili razdalji od Zemlje do Sonca in Lune, ki sta 108 krat večji od premerov teh nebesnih teles.

Tales • grški filozof, matematik, astronom in inženir, * okoli 635 pr. Kr. , milet, Jonija, † okoli 543 pr. Kr. • Tales je bil Pitagorov sodobnik • Bil je eden od sedmerice modrih. Njegov učenec je bil Anaksimander ali celo Pitagora.

• Tales je bil bogat trgovec in je prepotoval velik del sveta. Bil je tudi v Egiptu, kjer se je seznanil z astronomijo in geometrijo. Iz Egipta je prinesel tudi pojem števila. Enote 1 ni kot Evklid štel med števila. • je napovedal sončev mrk za 28. maj leta 585 pr. Kr.

Aristotel • filozof, • * 384 pr. Kr. , Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št. , Halkida, otok Evboja • ustanovil samostojno filozofsko šolo v Liceju, gimnaziji blizu mesta • Opozoril je, da je senca na Luni med Luninim mrkom okrogla, kar dokazuje, da je Zemlja okrogla.

Hiparh • astronom, geograf in matematik • * okoli 190 pr. Kr. , Mala Azija • † okoli 120 pr. Kr. , verjetno otok Rod • Delal je, ko astronomija še ni bila velika znanost in jo je s svojim delom in postopki zelo obogatil

• velja za začetnika in očeta znanstvene astronomije, največjega grškega astronoma opazovalca • Jasno je to da so grški astronomi in Hiparh prevzeli veliko znanja od Kaldejcev • Dopolnil je seznam opazovanj mrkov • Kasneje je verjetno začel šteti Lunine mesece od prvega meseca po Aleksandrovi zmagi • Hiparh je izdelal mnogo astronomskih instrumentov, ki so bili zelo dolgo časa uporabni

ERATOSTEN • • • grški matematik, geograf in astronom (verjetno) kaldejskega porekla, * 276 pr. n. št. , Kirene (sedaj Šahat, Libija), † 194 pr. n. št. , Aleksandrija. Eratosten je študiral v Aleksandriji in nekaj let v Atenah. Leta 236 pr. n. št. je na predlog Ptolemeja III. Evergetesa I. postal vodja in tretji knjižničar aleksandrijske knjižnice Verjel je da je Zemlja krogla in okoli leta 240 pr. n. št. je izračunal njen premer s pomočjo trigonometrije in podatkov o kotih Sonca ob poldnevu v Aleksandriji in Sieni (sedaj Asuan, Egipt).

PTOLOMEJ • Klavdij Ptolemej grško (egipčanski) astronom, astrolog, matematik, geograf in fizik, • * okoli 85, Ptolemais Hermia, • † okoli 170, mogoče Aleksandrija • V svoji knjigi Megale mathematike syntaxis tes astronomias iz leta 138 je v sistematični obliki dal prikaz celotne astronomije do svojega časa, ob koncu aleksandrijske dobe, pri čemer se je opredelil za geocentrični sestav, kar je bilo velikega pomena.

Aristarh • grški astronom in matematik • * 310 pr. n. št. , Samos, Grčija, † okoli 230 pr. Kr. , Aleksandrija. • prvi astronom, ki je predlagal, da Zemlja kroži okoli Sonca in, da so planeti podobni Zemlji in prav tako krožijo okoli Sonca

Nikolaj Kopernik • poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, • * 1473, Torunj (pruski Thorn), Poljska, • v premožni družini trgovcev • † 24. maj 1543, Frombork, Poljska • Ukvarjal se je s precesijo enakonočij

• Leta 1525 je Kopernik določil dolžino sideričnega leta 365 d 6 h 9 m 40 s (napaka 30 s) pri čemer je omenjal Tabitovo oceno • menil tudi, da je nespremenljivo siderično leto odgovorno za gibanje Zemlje okoli Sonca in ne tropsko leto, ki se navidezno spreminja zaradi napačne teorije trepidacije. O precesiji enakonočij je pisal na začetku 3. knjige svoje znamenite Knjige kroženj

GALILEO GALILEI • Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, • * 15. februar 1564, Pisa, Italija, • † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah • Znan je postal leta 1586, ko je objavil podrobnosti o svojem izumu, hidrostatični tehtnici. Podal je zakone prostega pada, nihala in meta. • Ovrgel je Aristotelovo prepričanje, ki je bilo še tedaj v veljavi, da različno težka telesa padajo z različnimi hitrostmi. • Proučeval je gibanje teles in ugotovil Galilejev zakon ali zakon o vztrajnosti, po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno po premici s stalno hitrostjo, če nanj ne deluje nobena zunanja sila, kar pravi tudi 1. Newtonov zakon, ki ga je Newton povzel po Descartesu.

Johanes Kepler • nemški astrolog, astronom in matematik • * 27. December 1571, Weid der Stadt, Würtenberg • † 15. November 1630, Regensburg, Bavarska

• študiral teologijo in klasiko na Univerzi v Tübingenu • takoj je sprejel Kopernikovo teorijo, saj je verjel, da mora biti enostavnost Kopernikovih tirnic božje delo. • Leta 1627 je izdal svoje tabele Chilias Logarithmorum ad totidem Numerus Rotundus in nato še 1627 (1625) Rudolfove (Rudolfinske) tabele (tablice) (Tabulae Rudolphinae), kjer je dodal posamezne tabele za logaritem kosinusa po koraku 10 sekund, vendar na zelo majhnem intervalu.

Isaac Newton • Angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, • * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), vas Woolsthorpe pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, • † 31. marec 1727, London, Anglija. • Newton je tedaj zares razmišljal o gibanju Lune in planetov in o svetlobi, ker sta ti vprašanji zaposlovali vse tedanje fizike • Newton je prvi uporabljal sodobne znake za višje korene. • Leta 1687 je izšla njegova knjiga z naslovom (Matematična) Načela naravoslovja (filozofije narave) (Philosophiae naturalis principia mathematica). Filozofijo narave bi danes lahko nadomestili s fiziko ali še bolje z mehaniko.

Albert Einstein • švicarsko-ameriški fizik in matematik nemškega rodu, • * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, • † 17. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA • Pri petih letih mu je oče pokazal žepni kompas in Einstein je spoznal, da je nekaj v » praznem « prostoru delovalo na iglo. To izkustvo je kasneje opisal kot največje razodetje v svojem življenju.

• Einstein se je začel učiti matematike približno dvanajstih letih • V prvi objavi » čudežnega « leta 1905 je Einstein postavil domnevo, da je svetloba sestavljena iz majhnih delcev, svetlobnih kvantov - čeprav je vladala tedaj splošna enotnost glede valovne narave svetlobe. • V svoji drugi objavi je razložil Einstein Brownovo gibanje kot statistično gibanje delcev, namreč molekul, katerih obstoj v tistem času še niso zagotovo potrdili. • V tretjem delu je Einstein skoraj v popolnosti razvil posebno teorijo relativnosti.

Stephen Hawking • Stephen Hawking (1942 -) je teoretični fizik, znan po pomembnih prispevkih h kvantni fiziki, predvsem teorijam kozmologije, kvantne gravitavije, črnih lukenj. Poleg tega je uspešen popularizator znanosti, predvsem s knjigami. • Stephen Hawking je izjavil, da je po tridesetih letih končno dojel, da se je motil o črnih luknjah.

Zaključek • • • Literatura: ------------Internet: Brskalnik google http: //sl. wikipedia. org -------------Spika (april 2000) -||- (februar 1995) -||- (maj 1995) • Naloga nama ni bila lahka, saj je bilo treba vsebino zelo skrčiti ampak samo toliko, da bi razumeli o čem govoriva. Po svoje je bila naloga zanimiva, saj sva izvedela veliko zanimivega. Upava, da ste veliko odnesli od tega in vam bo to pomagalo.