Zemeljskoalkalijske kovine II skupina PSE Zemeljskoalijske kovine so

Zemeljskoalkalijske kovine (II. skupina PSE) • Zemeljskoalijske kovine so kovine II. skupine periodnega sistema (Be, Mg, Ca, Sr, Ba, Ra). • Lastnosti zemeljskoalkalijskih kovin: - so zelo reaktivne kovine, vendar manj kot alkalijske kovine - njihova reaktivnost narašča po skupini navzdol - so trše kot kovine I. skupine - imajo višjo gostoto in višja tališča, kot kovine I. skupine, - nahajajo se v kamninah zemeljske skorje (zato tudi ime zemljoalkalijske), - povzročajo trdoto vode, - v naravi jih najdemo le kot spojine.

Trdota vode Kalcijevi in magnezijevi ioni povzročajo trdoto vode. Voda, ki je trda, se slabo peni in vsebuje veliko raztopljenega kalcijevega hidrogenkarbonata, ki se ob izhlapevanju vode nabira kot trden kalcijev karbonat oz. vodni kamen.

• Spojine značilno obarvajo plamen: – Be in Mg spojine ne obarvajo plamena, – Ca spojine: opekasto rdeče, – Sr spojine: karminsko rdeče – Ba spojine: rumenozeleno. Pri prejšnji uri smo rekli, da tudi spojine I. skupine PSE obarvajo plamen z značilno barvo – vse skupaj je povzeto na naslednjem sliaidu.

Plamenske reakcije V plamenu se spojine, ki vsebujejo elemente alkalijskih in zemeljskoalkalijskih kovin, različno obarvajo. Te reakcije imenujemo plamenske reakcije in jih uporabljamo za določanje elementov, ki so vezani v spojini. Rumena barva je značilna za natrij. Rdeča barva je značilna za litij. Vijolična barva je značilna za kalij. Opečnato rdeča barva je značilna za kalcij. Intenzivno rdeča barva je značilna za stroncij. Zelena barva je značilna za barij.

• Reakcije z vodo niso tako burne kot reakcije alkalijskih kovin: – berilij z vodo ne reagira, – magnezij reagira le z vročo vodo, – kalcij in ostali reagirajo pri sobni temperaturi. • Pri reakciji nastane hidroksid kovine in plin vodik. Reakcija je eksotermna. Primer: reakcija kalcija z vodo: Ca(s) + 2 H 2 O(l) → Ca(OH)2(aq) + H 2(g)

• Kalcijev karbonat je pomembna surovina za pridobivanje žganega apna (kalcijev oksid) in gašenega apna (kalcijev hidroksid), ki se uporablja v gradbeništvu za pripravo malte. • Segrevanje kalcijevega karbonata (1000 o. C), nastane žgano apno in ogljikov dioksid: Ca. CO 3 → Ca. O + CO 2 • Pridobivanje gašenega apna Ca(OH)2: Ca. O + H 2 O → Ca(OH)2