ZBIRKA AROBNI JANTAR ZALOBA VIHARNIK Zbirka arobni jantar

ZBIRKA ČAROBNI JANTAR ZALOŽBA VIHARNIK

Zbirka Čarobni jantar V knjižnici so razstavljene knjige iz zbirke Čarobni jantar, ki izhaja pri založbi Viharnik. V zbirki so na literarni način napisane različne teme iz slovenske zgodovine in kulturne dediščine. Knjige so namenjene učencem od 5. razreda dalje.

B. Novak: ZVON ŽELJA Motivno tematsko avtor obravnava zgodovino Blejskega gradu in cerkve na otoku z zvonom želja, preko glavnih literarnih junakov Laure in Marka. Otroka radovednost in želja po raziskovanju pripelje do Blejskega gradu, skozi katerega zgodovino ju popelje Ivan Stopar, strokovnjak za slovenske gradove. Vsi trije se ob pomoči čarobnega jantarja vrnejo tisoč dvesto let v zgodovino, kjer se srečajo z zgodovinskimi osebami Staroslavom, Bogomilo, Črtomirom in neimenovanim človekom, ki Črtomira posvari pred nasprotniki. Poleg omenjenih so stranski literarni liki še starši otrok, turisti in pletnar. Dogajalni prostor sta znameniti turistični točki Blejski grad in otok na Blejskem jezeru. Avtor je zgodbo postavil v sodobni čas, ko Bled obiskujejo turisti, vmes pa se prestavi globoko v zgodovino, tisoč dvesto let nazaj.

B. Novak: ROPARSKI VITEZ Marko in Laura se s pomočjo čarobnega jantarja vrneta v preteklost, v čas, ko je na gradu Jama živel vitez Erazem Jamski. V knjigi je živo opisana zgodba, ki temelji na zgodovinskih dejstvih, kako se je Erazem v gradu skrival pred deželnim glavarjem, ki ga tudi z obleganjem ni mogel izbezati iz svojega zatočišča, saj je imel grad skrivni prehod. A na koncu mu je le uspelo.

D. Kos: GAŠPER LAMBERGAR NA VITEŠKEM TURNIRJU Zgodba pripoveduje o Gašperju Lambergarju, ki je živel na gradu Kamen na Gorenjskem ter o tem, kako je postal vitez.

B. Novak: JOK NA ZMAJSKEM GRADU Na gradu Vurberk na Dravskem polju je ohranjen grb, v katerem je zmaj – kača. Na obisku pri stari teti Marko in Laura spoznata legendo o Kresniku, kačji kraljici in kačjem zmaju. Ponovno podrgneta po čarobnem jantarju in se vrneta v preteklost, kjer naletita na Veroniko Deseniško zaprto v stražnem stolpu.

B. Golob: KAM LJUDJE HITIJO? Avtorica predstavi z zelo sodobnim pristopom krščansko mašo otrokom, ki ne poznajo pomena tega obreda. Sveta maša je nazorno ilustrirana, na koncu je dodan slovarček manj znanih besed.

B. Golob: KAM PA TA ROMAR ROMA? Vse romarske cerkvice so se porodile v srcih ljudi, nikoli niso nastale na ukaz ali na željo škofa. Avtorica nas na prijeten način seznani o slovenskih romarskih cerkvah in o romarstvu nasploh. Na koncu je dodan slovarček manj znanih besed.

M. Zorec: IZ OTROŠKIH DNI FRANCETA PREŠERNA Avtorica je stkala pripoved na podlagi odlomkov iz spominov pesnikove sestre Lenke, hčerke Ernestine, njegovih sodobnikov in iz študij literarnih zgodovinarjev, ki so lahko ključ za razumevanje čudovitega soneta posvečenega rojstni vasi, njegovih pesmi in njegovega življenja, polnega bolečega spoznanja, da so vsakršne sanje, res samo sanje … Knjiga je obogatena z barvnimi fotografijami.

S. Pucer: KAKO JE ČAPLJIČ IZUMIL SUHO ROBO Knjiga Kako je Čapljič izumil suho robe opisuje, kako so se čaplje naselile v Ribniški kotlini in izumile suho robo, ki jo pridni Ribničani še dandanes prodajajo po celem svetu. Zgodba se seveda navezuje na Ribnico, zato je na koncu dodana kratka zgodovina Ribnice, ki bo v pomoč vsem osnovnošolcem. Knjiga je namenjena otrokom od 5. -9. leta. Avtorica je slavistka, učiteljica na OŠ Ribnica. Hudomušne ilustracije so delo Barbare Koblar.

L. Zupanc: PRIPOVEDKE O ŠKOFJI LOKI Knjiga Pripovedke o Škofji Loki vsebuje tri kratke zgodbe Lojzeta Zupanca, ki se navezujejo na bogato zgodovino Škofje Loke: Škofjeloški grb, Kamniti most in Srednji stolp. Pri zgodbici o grbu je dodana razlaga o pomenu škofjeloškega grba, ki jo je napisal Peter Hawlina, na koncu pa je kratka zgodovina Škofje Loke. Knjiga je namenjena otrokom od 5. -10. leta starosti. Ilustracije so delo Daše Simčič.

Zgodba pripoveduje o treh bratih, ki jih revni straši niso mogli več preživljati, zato jih je oče poslal v svet, da bi se lažje odločil, kateremu bo zapustil hišo. Za popotnico so dobili: droben kamenček, prašičji repek in grudico zemlje. Prvi se je izučil obdelovati kamen, drugi rediti prašiče in tretji gojiti vinsko trto. Ko so se vsi isti dan vrnili domov, so se odločili, da bodo ostali doma. Popravili in polepšali so staro hišo, redili prašiče in gojili vinsko trto. Od takrat je minilo že mnogo let, Kraševci pa še danes pridelujejo teran, sušijo pršute in obdelujejo kamen. Tako skozi zgodbo otroci spoznavajo življenje na Krasu. Avtorica je slavistka, učiteljica na OŠ Ribnica. Knjiga je namenjena otrokom od 5. -9. leta starosti. Za zahtevnejše bralce je na koncu na treh straneh besedilo o naravnih in kulturnih znamenitostih Krasa, ki ga je napisal doc. dr. Stanislav Renčelj.

A. Vukmir: KAMNIŠKA VERONIKA Avtorica Andreja Vukmir je v zgodbo o sedemletnem dečku Martinu, ki zaradi nesreče hodi z berglami, vpletla legendo o Veroniki. Po nesreči se je k Martinu priselila babica iz Kamnika, ki je nekega dne prejela županovo pismo, v katerem jo prosi za pomoč, češ da po mestu straši Veronika. Skupaj z Martinovimi starši se odpravijo na lov za Veroniko, na poti do Kamnika pa Martin spoznava legendo o Veroniki in bogato zgodovino starodavnega Kamnika. Na Malem gradu jih prestraši Veronika, po pogovoru z njo pa pogumni Martin spozna, da je lahko srečen tudi z berglami. Izlet ponovno zbliža družino. Knjiga je namenjena otrokom od 8. -12. leta Na koncu je na treh straneh opisana zgodovina Kamnika, na predlistu je kolorirana Valvasorjeva veduta Kamnika, knjiga pa je bogato opremljena z ilustracijami Daše Simčič, ki nam skušajo čimbolj približati mesto Kamnik in legendo o Veroniki.

A. Vukmir: MARTIN NA VELIKI PLANINI Martin, junak zgodbe o Kamniški Veroniki, se tokrat odloči, da bi rad spoznal pastirsko življenje na Veliki planini. Čeprav zaradi nesreče še vedno hodi z berglicami, se z očetom odpravita z gondolo na Veliko planino. Tam se srečata s babičino prijateljico Fani, ki še dandanes vsako poletje preživi med kravami na Veliki planini. Fani mu pove legendi o belih deklicah in dovjih možeh. Z novimi prijatelji se igra nebeškanje, značilno pastirsko igro, in se seveda zaplete v strašno dogodivščino, ki pa se srečno konča. Na zadnjih dveh straneh je opisano pastirjevo bivališče na Veliki planini z ilustracijo Preskarjeve bajte, tipične pastirke koče. Opisana so tudi vsakdanja opravila pastirjev. Knjiga je bogato ilustrirana z ilustracijami Daše Simčič, namenjena je otrokom od 8. -12. leta starosti.

S. Pucer: TEŠI, TEŠI IN KOZOLEC SI POSTAVI Teši, teši in kozolec si postavi je čarobna zgodbica o kmečkem sinu, ki mu skrivnostna deklica prišepne, kam naj spravi seno za dolge zimske dni. Prvo leto postavi enojni kozolec, drugo leto dvojnega, tretje leto pa s pomočjo tesarja in krovca že pravi toplar. Z mojstrom krovcem pride na kmetijo tudi njegova hči, s katero se gospodarjev sin oženi. Poročna gostija je bila, kot se spodobi, pod kozolcem toplarjem. Na zadnjih štirih straneh je izčrpno besedilo Marte Grkman o nastanku in razvoju kozolca v naših krajih. Knjiga je bogato ilustrirana z ilustracijami Barbare Koblar, namenjena je otrokom od 7. -10. leta starosti.

S. Pucer: ČEBELICA IN POTEPUHA Pred vami je zgodbica o čebelici, ki si ne more zapomniti, iz katerega panja vsako jutro odleti na pašo. Iz obupa si celo odtrga košček krilca in ga zatakne v režo ob odprtini. Ko nekega večera nesrečno brenči pred čebelnjakom, jo zasliši potepuh, ki se odloči, da ji bo na panj nekaj naslikal. Od takrat naprej je čebelica vedno našla svoj dom, potepuh pa je tudi ostalim čebelam okrasil panje in tako so nastale panjske končnice. Podrobno spremno besedo o življenju in pomenu čebel je napisal dr. Jurij Senegačnik.

S. Pucer: ČIPKE Po tragični nesreči v rudniku je bila Barbarina mati prisiljena vzeti novega moža. In Barbarino otroštvo se je za vedno spremenilo… Vse dokler ji ni mati nekega dne prinesla bule, valjaste blazine na posebne postavku. Nanjo je z bucikami pričvrstila vzorec, ki ga je poimenovala papirc, prinesla je še lepo oblikovane lesene palčice – kleklje, kvačko, buciki, škarjice in sukanec.