ZAPOSLOVANJE OSEB S TEAVAMI V DUEVNEM ZDRAVJU Ko

ZAPOSLOVANJE OSEB S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU

Ko človek zboli, se mu v tistem trenutku poruši svet. - izgubi službo, je degradiran ali ima druge težave na delovnem mestu - če je brez službe, težko dobi novo delovno mesto, zatakne se pri zdravniškem pregledu - mnogi izgubijo stanovanje - pretrgajo se socialne mreže

Delo zadovoljuje potrebe po: Ø preživetju Ø statusu, ugledu, uspehu, samorealizaciji Ø Koristno izrabljenem času Ø Vključenosti na trgu zaposlovanja Ø Napredovanju, karieri Ø Ne nazadnje zdravju (delo krepi človeka) Ljudje, ki so enkrat ali večkrat hospitalizirani imajo težave pri zaposlovanju, kar se jim pozna na statusu, prejemkih, izgubijo cilje- potisnjeni so na rob družbe.

Diskriminacija • Ljudje, ki so enkrat ali večkrat hospitalizirani imajo težave pri zaposlovanju, kar se jim pozna na statusu, prejemkih, izgubijo cilje- potisnjeni so na rob družbe. • Na splošno velja, da je pomoč ljudi s težavami v duševnem zdravju zavrnjena, tudi če se vedejo povsem normalno. Bolj se morajo truditi, ker jih slabše ocenjujejo zaradi predsodkov.

S katerimi težavami se soočajo, ko se skušajo zaposliti: • Prepočasnost zaradi zdravil • Zmanjšana koncentracija • Kategorija invalidnosti predstavlja težavo • Etiketa”duševnega bolnika” • Zavračanje delodajalcev (Alenka Braček, 2004)

Ovire za obdržanje ali pridobitev zaposlitve • Diskriminacija ljudi s težavami v duševnem zdravju s strani delodajalcev (predvsem njihova nepoučenost) • Nezainteresiranost za odprtje tega problema in uporabo vse razpoložljive podpore, v povezavi s pomanjkanjem zavedanja o pravicah delavcev • Nizka pričakovanja stroke duševnega zdravja kot tudi naposled samih uporabnikov

Današnje razmere • So najbolj zanemarjena ranljiva skupina • Delodajalci se jih branijo (premalo informacij). Ljudje se bojijo zaposliti, ker se bojijo, da se jim poslabša stanje in potem ne bi dobili niti borne penzije. • Invalidsko upokojevanje sredi aktivnega obdobja (problem organizacije prostega časa, nizki dohodki) • Tudi, če jih invalidsko ne upokoji, so dolgotrajno brez dela (brezposelni) • Država bi morala poskrbeti, za bolj prehoden status iz pasivnega v aktiven in obratno , kadar nastopi akutna psihična kriza. Ljudje so ponavadi bolj izobraženi in usposobljeni in bi lahko delali in bi država imela od njih profit, vendar ne na račun dohodkovne varnosti. Nekateri delodajalci še nekaj časa čakajo, ko pa nastopi huda kriza, jim dajo odpoved.

Krog obupa Stroka pravi, da so ljudje s težavami v duševnem zdravju malo verjetno sposobni delati Delodajalci verjamejo, da ljudje s težavami v duševnem zdravju ne morejo delati-zato jih ne zaposlujejo Ljudje s težavami v duševnem zdravju verjamejo, da ne morejo delati in opustijo iskanje zaposlitve Zelo majhen delež tistih ljudi s težavami v duševnem zdravju, ki so zaposleni

Javna tribuna • Denarno podporo (denarno nadomestilo). ohraniti dobre rešitve iz dosedanje prakse, predvsem rešitev, da se podjetjem sofinancira zaposlovanje uporabnikov; • Smo proti temu, da mora uporabnik , ki je 100% invalid imeti določeno delovno dobo, da se upokoji. • Merila, ki določajo prehod iz delovno aktivne v delovno pasivno populacijo so preostra. Ljudje si težko prislužijo ob svoji bolezni pokojnino. Tudi umrljivost je večja pri ljudeh s težavami v duševnem zdravju • . Običajno človek ni ves čas bolan in se je vsaj občasno zmožen pojavljati na trgu delovne sile. Delo je tudi terapija. Zahtevamo, da lahko pod enakimi pogoji kot veljajo za študente, invalidsko upokojeni uporabniki zaslužimo do določene vsote, neobremenjeno z davki in brez tveganja, da svojo pokojnino izgubimo (delo na črno)

Dajatve • - zahteva po odpravi neposredne povezave med zaposlitvijo in dajatvami. • - pravica do neke temeljne dajatve, do katere bi imele pravico vse osebe, ki imajo težave na področju duševnega zdravja, bazirale naj bi se tudi glede na potrebe invalidne osebe. •

Pravica do vrnitve na pasivno dajatev • v primeru poslabšanja stanja – pravica do vrnitve na dajatve, ki so mu že prej pripadale

Segregacija- osebe naj se zaposlijo v normalnih delovnih okoljih, v običajnih podjetjih Socialni model: slediti, pomagati uresničevati, konkretne potrebe posameznika. Nobene osebe se ne sme opredeliti za ne zaposljivo. Spremljati osebo tudi na delavnem mestu in ji nuditi podporo in spremstvo v času obremenitev ali kriz. Programi, ki bi se usmerili na individualno pomoč.

Rehabilitacija • Potrebno bi se bilo potrebno osredotočiti na rehabilitacijo, ki bi bila usmerjena v zaposlovanje invalidov. Če bi bila oseba pripravljena vstopiti v delavno razmerje bi morala še vedno prejemati neko spodbudno dajatev da bi se lahko brez strahu zaposlila.

Podporne zaposlitve • Veliko možnosti se vidi v podpornih zaposlitvah preko katerih bi vključili zagotavljanje pomoči v rednem delavnem okolju. To vrsto mreže je potrebno močno okrepiti. Potrebno se je osredotočiti na to kakšne storitve potrebujejo delodajalci in kakšne jim lahko nudijo uporabniki ter kako bi učinkovito zagotovili njihovo izvajanje.

Uporabniška raziskava Možnosti zaposlovanja ljudi s težavami v duševnem zdravju • - zaćelo se je v Birminghamu, ko je inštutut CEIMH povabil k različnim projektom na področju duševnega zdravja strokovnjake in uporabnike. Glede na svojo situacijo sem se odločila, da pristopim k raziskovanju zaposlovanja ljudi s težavami v duševnem zdravju. Prijavila sem tudi raziskavo s tem naslovom na MOL:

Raziskava pod nadzorom in vodstvom • Raziskava je temeljila na delu uporabnikov, vendar pod nadzorom in vodstvom Petre Videmšek, Liljane Rihter in Nike Cigoj Kuzma. Uporabniška raziskava je že pred potekala v stanovanjskih skupinah v okviru projekta EX-IN (Krepitev moči v teoriji in praksi) in se je material uporabil pri pisanju doktorske naloge. Pri tej raziskavi pa se je prvič v Sloveniji zgodilo, da smo uporabniki izvedli svojo raziskavo. Raziskavo je na terenu izvajalo 5 oseb (39 vprašalnikov)

Priprave na raziskavo • Odločili smo se, da bi uporabniki sami sestavili vprašalnik, odšli na teren, obdelali rezultate in jih objavili. Imeli smo usposabljanje ob angažiranosti omenjenih profesoric, ki sta nam stali ob strani in svetovali, na kaj moramo paziti, da bo raziskava čimbolj kvalitetna.

Spol anketirancev Spol Moški 44% Ženske; 22; 56% Moški Ženske

Izobrazba Visoka šola; 8; 21% OŠ; 4; 10% poklicna; 11; 28% Višja šola; 5; 13% Srednja šola; 11; 28% OŠ poklicna Srednja šola Višja šola Visoka šola

Status danes Disabled pemsion 37% Student Usposabljanje 3% na delovnem Employed – full time mestu Employed 13% 3% part time, pension 8% Unemployed 36%

Status včeraj Student 8% just finished vocationa schooll 3% Student of high school 13% Pupil 2% Employed 56% Unemployed 18%

Trajanje zaposlitve 26 -30 let; 1 21 -25 let; 1 Manj kot 1 leto; 2 11 -15 let; 2 1 -5 let; 8 6 -10 let; 8 Manj kot 1 leto 1 -5 let 6 -10 let 11 -15 let 16 -20 let 21 -25 let 26 -30 let

Kako je pomagal? Obdržali so me v službi 5% Peljali so me na psihiatrijo 5% Ni pomagal Uspešno 5% Premestitev Poslali k psihiatru 5% Razumevajoče 5% Upošteval je moje želje, da sem zap 9% Ni podatka Bolniška Ni podatka 32% Upošteval je moje želje, da sem zap Razumevajoče Poslali k psihiatru Bolniška 5% Uspešno Premestitev 2% Ni pomagal 27% Obdržali so me v službi Peljali so me na psihiatrijo

Reakcija delodajalca Ni izvedel ali celo skrival sem svoje težave 14% Podpora na psihični ravni Presenečenje Nisem jih obremenjeval s težavami 5% Premestitev na drugo delovno mesto Podpora na psihični ravni 23% Po Bil sem doma 5% bolniški me je sprejel nazaj na delovno mesto Deloma normalno 9% Negativna reakcija (odpoved, pregon) Presenečenje 9% Deloma normalno Bil sem doma Negativna reakcija (odpoved, pregon) 23% Nisem jih obremenjeval s težavami Premestitev na drugo delovno mesto 9% ali celo Ni izvedel Po bolniški me jetežave sprejel nazaj na delovno mesto 3% skrival sem svoje

Težave z delodajalcem Pretirano avtoritativen. Sam sem zapustil d. m. 5% 5% Ni težav NI sodeloval Degradacija 5% Ni podatka 9% Odpoved, policija Velike Ni težav 50% Velike 18% Degradacija Ni podatka Pretirano avtoritativen Sam sem zapustil d. m. Odpoved, policija NI sodeloval 5% 3%

Ali vam je uspelo ohraniti delovno mesto? Sam sem zapustil d. m. 9% Ni podatka 9% Da 18% Da Da, toda na nižjem delovnem mestu 5% Ne Sam sem zapustil d. m. Ni podatka Ne 59%

Kaj vam je pomagalo ohraniti delovno mesto Dober odnos z delodajalcem Stabilno zdravje zakonodaja Razumevanje delodajalca zagovornik

Kaj se vam je potem zgodilo? • • • So me invalid. upokojili 2, 3, 5, 6, 7, 8, 11 (6) Nova zaposlitev 4, 15, 19 (3) Izgubil sem status samostojnega kulturnega delavca 10 Zdravljenje 10, 11, 12, 13, 15, 20, 21 (7) Ostal sem brez službe, prijjavil sem se na Zavod za zaposlovanje 5, 14, 16 (3) • Pustila sem službo in ostala doma 22 (1) • Ni podatka 1, 9, 17, 18 (4)

Koliko jih v resnici dela? • • • Zaposlen 9 Ni zaposlen 25 Honorarno 4, 1 je zaposlena+honorarno Dela na Razorih 1 Usposabljanje na delovnem mestu 1 Invalidsko upokojen 2

Kakšno pogodbo o zaposlitvi imate? • Poln delovni čas 5 • Skrajšan delovni čas 5 (ena od teh je na uspososabljanju na delovnem mestu) • Podjemna pogodba (honorarc) 1 • Ne vem (Razori)

Za določen ali nedoločen čas? • Določen 4 • Nedoločen čas 6 • Ni podatka 1

Kakšno delo opravljajo • • • 2 v knjižnici 1 Izobražujem strokovne delavce na izobraževanjih skupnostne terapije in skupnostne skrbi v okviru ŠENTa in Psih. Klinike ter prostovoljcem), sodelujem z mediji, delam v okviru koordinacije nevladnih organizacij 1 Učni načrti so zelo obsežni, delam z mladino in kot andragog z odraslimi 1 Administracija, vključena tudi v mednarodne projekte Prebiranje odpadnih surovin, čiščenje stroja 1 Računovodstvo, vnašanje podatkov 2 Varovanje, varnostna služba 1 Bale nosim, krompir okopavam, drva zlagam, grabim seno, v rastlinjaku oplejem, kozam dam zdravila (Razori) 1 Brisanje prahu, brisanje oken, pospravljanje, odstranjevanje smeti (usposabljanje na delovnem mestu)

Delovni pogoji • 2 Slabe (pisarna zraven WC, majhna, brez oken, zračenja), težke • 2 Zadovoljive • 2 Povprečne • 8 jih je zadovoljnih

Možnosti napredovanja na delovnem mestu • • Da 9 Ne 3 Ne vem 1 Ni podatka 1

Kaj vam delo pomeni? • • • Materialno eksistenco (7) Zadovoljstvo (7) Veliko mi pomeni (3) Samorealizacija, samouresničitev (2) Samostojnost, Vrednost, Psihosocialna rehabilitacija, Samospoštovanje, Ugled , Uspeh, Uteha, Nova znanja, Prijateljski stiki, Rada pomagam ljudem, Motivacija, zdravje, kompetentnost v družbi, počutim se koristno, socialna varnost

S čim imate probleme na delovnem mestu? • • • Veliko manjših ovir Zdravje, osebna preobčutljivost 3 Stanovanjska problermatika Nič Problemi nakazila zaradi upokojitve (honorarc). Prodaja izdelkov ročnih del (honorarka) Organizacija časa (bioritem, včasih bi želela imeti več časa zase Odnos s šefom Plača Delovni pogoji (pisarna brez oken in zračenja). Želela bi delati polni delovni čas.

Kaj bi želeli spremeniti? • • • • zakonodajo boljšo zaposlitveno situacijo dohodek bolje organizirati svoje delo, svoj položaj prisluhniti željam in potrebam uporabnikov več plačanega dela tudi za upokojence, težje zaposljive nove službe krajši delovni čas boljši pogoji za delo status varnostnih služb v Sloveniji odnos do drugih, odnose med ljudmi več stimulacije, večja aktivnost Spremeniti svet na bolje

Pravica do dela: Ø Poudarja se zaposlitvena možnost oseb s statusom invalida v običajnem delovnem okolju. Ø Evropska direktiva (2000) pri zaposlovanju in delu prepoveduje diskriminacijo zaradi hendikepiranosti. Določa učinkovite in praktične ukrepe za prilagoditev delovnih mest (prostorov, opreme, ritma delovnega časa, itd) Ø Pravica do dela je dobila svoje mesto v: • Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, • Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih, kulturnih pravicah. Ø V Ustavi pravica do dela ni posebej določena: • 49 člen. govori o svobodi dela- ta svoboščina je dokaj ohlapna in dopušča možnost različnih interpretacij. • 52. člen pa osebam s statusom invalida zagotavlja varstvo in usposabljanje za delo.

Ø Majhne spremembe na področju rehabilitacije in zaposlovanja prinaša Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ureja: • ukrepe za povečanje zaposljivosti invalidov, • ukrepe za povečanje možnosti za zagotavljanje ustreznih delovnih mest in oblik zaposlitve, • pogoje za enakovredno zaposlovanje invalidov, • podporne ukrepe in večjo zaščito v zaposlitvi za invalide, • kvotni sistem zaposlovanja.

Ø Položaj oseb s težavami v duševnem zdravju je trgu dela problematičen. Ø Tudi Zakon o duševnem zdravju ne prinaša novosti na tem področju, v 4. členu 6. točke se pojavljajo nevladne organizacije, ki opravljajo v okviru obravnave v skupnosti naslednje spretnosti: • • vodenje socialnih in življenjskih treningov, organizacija prostočasnih dejavnosti, zaposlitveni centri z podporno zaposlitvijo, usposabljanje za delo.

Zaposlitev, najuspešnejši način za vrnitev v običajno življenje - strokovnjaki pravijo, da bi bilo delo, ki bi bilo prilagojeno procesu okrevanja, najuspešnejši način za vrnitev v običajno življenje ljudi s težavami v duš. zdravju - plačano delo pomaga strukturirati čas, omogoča družabni stik, pomeni samopotrditev in vpliva na materialno stanje (Britovšek 2007: 43) - zaposlitev oz. delo vpliva na socialno in ekonomsko reintegracijo oseb s težavami v duševnem zdravju in na njihovo pozitivno samopodobo in samozavest, kar deluje kot preprečevalni dejavnik pri ponavljanju ali stopnjevanju bolezni

New thinking about Mental Health and Employment Primer Velike Britanije