ZAKLJUNA KONFERENCA PROJEKTA POSODOBITEV UNIH NARTOV VPELJEVANJE IN
ZAKLJUČNA KONFERENCA PROJEKTA POSODOBITEV UČNIH NAČRTOV: VPELJEVANJE IN SPREMLJANJE TER USPOSABLJANJE UČITELJEV POSODOBITEV GIMNAZIJE USPOSABLJANJE UČITELJEV ZA UVAJANJE POSODOBITEV GIMNAZIJSKIH PROGRAMOV 2008 -2010 30. Junij in 1. julij 2010, ZREČE Dr. Amalija Žakelj Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007 -2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.
NAMEN PROJEKTA POSODOBITEV UČNIH NAČRTOV: VPELJEVANJE IN SPREMLJANJE TER USPOSABLJANJE UČITELJEV POSODABLJANJE KURIKULA (UN) SPREMLJANJE UVAJANJE
POSODOBITEV UČNIH NAČRTOV: VPELJEVANJE IN SPREMLJANJE TER USPOSABLJANJE UČITELJEV organizacija ožji strokovni tim Ø 27 predmetno razvojnih skupin(PRS) Ø mreža mentorskih učiteljev CILJI in vsebina Ø Ø šole – ravnatelji – učitelji izobraževanje učiteljev Ø razširjanje primerov dobre pedagoške prakse Ø razvoj didaktičnih gradiv Ø spremljava uvajanja POS UN - prva refleksija Ø
DELOVANJE OŽJEGA STROKOVNEGA TIMA Ø Ø Ø Koordiniranje dela PRS in MU (programski in organizacijski vidik) Priprava in izvajanje strokovnih srečanj za vodje PRS Konceptualne usmeritve za pripravo operativnih programov dela PRS Konceptualne in vsebinske usmeritve delovanje projekta CELOSTNO UČENJE IN POUČEVANJE
PREDMETNO RAZVOJNE SKUPINE IN MENTORSKA MREŽA Ø Vizija razvoja predmeta/predmetnega področij in izdelava operativnih programov PRS za obdobje 2008 -2010 Ø Izobraževanje mentorskih učiteljev Ø Priprava in izvedba programov izobraževanja za učitelje Ø Razvoj didaktičnih gradiv Ø Preizkušanje primerov dobre pedagoške prakse z mentorskimi učitelji in predstavitev primerov v okviru izobraževanja učiteljev Ø Sodelovanje s predmetnimi maturitetnimi
1. IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV VSEBINA IZOBRAŽEVANJ: Ø Vsebinske in didaktične novosti posodobljenih učnih načrtov vezane na splošna načela in cilje posodabljanja (interdisciplinarnost, aktivno učenje, raziskovanje idr. ) Ø Teoretična izhodišča izobraževanj so dopolnjena s primeri dobrih pedagoških praks (razvojno delo učiteljev mentorjev) Refleksija dela po 1. letu uvajanja posodobljenih učnih načrtov v prakso Ø Delovna gradiva so objavljena v spletnih učilnicah Zavoda RS za šolstvo Ø
VSEBINSKI POUDARKI IZOBRAŽEVANJ: Vsebinske in didaktične novosti v posodobljenih učnih načrtih Ø Ø primeri obravnave posodobljenih sklopov jezikovnega in književnega pouka razvijanje digitalne kompetence pri pouku slovenščine kreativno pisanje pri tujem jeziku – pristop, ki vodi dijaka k jezikovni produkciji oblikovanje nalog za različne jezikovne zmožnosti Teme vezane na splošna načela in cilje posodabljanja Ø Ø Ø Ø učno-ciljni in procesno-razvojni pristop medpredmetno povezovanje kroskurikularne teme izbirnost kompetenčni pristop in celostno učenje in poučevanje preverjanje in ocenjevanje kompleksnih dosežkov uporaba informacijskokomunikacijske tehnologije
VSEBINSKI POUDARKI IZOBRAŽEVANJ: Vsebinske in didaktične novosti v posodobljenih učnih načrtih Ø Ø genetika, biološki mehanizmi eksperimentalno, laboratorijsko in terensko delo pri fiziki, kemiji, biologiji vzgoja za odgovorno rabo energije kako učiti učence misliti kritično pri pouku psihologije? Vsebinske in didaktične novosti v posodobljenih učnih načrtovanje letnih in tematskih priprav glede na POS UN za pouk zgodovine Ø učenje učenja v informacijskem opismenjevanju Ø motivacija dijakov v procesu izvajanja vzdržljivostnih vsebin Ø razvijanje zmožnosti naravoslovnega razmišljanja Ø poučevanje francoščine s pomočjo različnih literarnih del Ø
VSEBINSKI POUDARKI IZOBRAŽEVANJ: Vsebinske in didaktične novosti v posodobljenih učnih načrtih Ø Ø modeliranje, statistika, obdelava podatkov, matematična pismenost glasba in barve, glasbena kultura analiza pristopov pri vrednotenju in ocenjevanju pisnih pol na splošni maturi terensko delo, delo z viri in delo v parih, skupinsko delo Vsebinske in didaktične novosti v posodobljenih učnih načrtih Ø Ø Ø kritično mišljenje pri pouku, bralne strategije pri pouku književnosti avtentični pouk (preiskovanje, problemski pouk) pouk aktivne oblike in metode dela pri pouku (debata, igra vlog …) sodelovalno učenje in poučevanje, timski pristop, projektno delo preverjanje in ocenjevanje
POSVETI: Ø Rezultatski in kompetenčni pristop in kurikularne strategije, junij 2008 Ø Nekateri vidiki in usmeritve na področju preverjanja in ocenjevanja znanja, ocenjevanje kompetenc v raziskavi PISA, januar 2009 Ø Raznolikost pristopov k celostnemu učenju in poučevanju, 13. november 2009
2. DIDAKTIČNA GRADIVA Zbirka Posodobitve pouka v gimnazijski praksi 25 priročnikov Ø Koncept didaktičnih gradiv izhaja iz načel in ciljev posodabljanja, uresničevanja aktualizacije ciljev, vsebin in didaktičnih pristopov posodobljenih učnih načrtov Ø Struktura: Teoretski uvod in Primeri pedagoške prakse Cilji: Ø Uvajanje posodobljenih učnih načrtov v gimnazijsko prakso Ø Vodniki učiteljem pri uvajanju POS UN v prakso
KONCEPT ZBIRKE Teoretski uvod: Ø Novejša spoznanja strok-predmetov-predmetnih področij Ø Teoretična izhodišča – koncepti, vključeni v proces posodabljanja (celostni pristopi k učenju in poučevanju, sodobni didaktični pristopi, novejša pojmovanja znanja, teorije učenja in poučevanja, pričakovani rezultati in spremljanje razvoja dijakov) Primeri pedagoške prakse: Ø Preverjeni primeri učnih sklopov iz posodobljenih učnih načrtov Ø Didaktično-metodična predstavitev z refleksijo, delovni listi za dijake
1. Skupina: Do Avgusta 2010 načrtujemo izide priročnikov INFORMATIKA GLASBA KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKO ZNANJE GEOGRAFIJA ŠPANŠČINA EKONOMIJA
1. SKUPINA: DO AVGUSTA 2010 NAČRTUJEMO IZIDE PRIROČNIKOV MATEMATIKA NEMŠČINA PSIHOLOGIJA ZGODOVINA ŠPORTNA VZGOJA
2. Skupina: Do konca LETA 2010 načrtujemo izide: Ø Posodobitve pouka v gimnazijski praksi OKOLJSKA VZGOJA Ø Posodobitve pouka v gimnazijski praksi FIZIKA Ø Posodobitve pouka v gimnazijski praksi ANGLEŠČINA Ø Posodobitve pouka v gimnazijski praks FRANCOŠČINA Ø Posodobitve pouka v gimnazijski praksi KEMIJA Ø Posodobitve pouka v gimnazijski praksi ITALIJANŠČINA Ø Posodobitve pouka v gimnazijski praksi FILOZOFIJA Ø Posodobitve pouka v gimnazijski praksi LATINŠČINA 3. skupina: V pripravi je šest priročnikov in uvodna publikacija (načrtovano za leto 2011): Ø Posodobitve pouka v gimnazijski praksi SLOVENŠČINA Ø Posodobitve pouka v gimnazijski praks LIKOVNA VZGOJA Ø Posodobitve pouka v gimnazijski praksi UMETNOSTNA ZGODOVINA Ø Ø Posodobitve pouka v gimnazijski praksi BIOLOGIJA Posodobitve pouka v gimnazijski praksi SOCIOLOGIJA Posodobitve pouka v gimnazijski praksi SMERNICE
3. PRVE UGOTOVITVE O URESNIČEVANJU IN SPREMLJANJU POSODOBLJENIH UČNIH NAČRTOV 1. Refleksija po prvem letu uvajanja učnih načrtov, Zavod RS za šolstvo (2009): Ø priprava instrumentarija Ø analiza vprašalnikov za učitelje 14 predmetov oz. področij 2. Prve ugotovitve o posodobljenih učnih načrtih v gimnaziji, Nosilec raziskave: Pedagoška fakulteta Maribor, Partner v raziskavi: Zavod RS za šolstvo (2009) 3. Analiza mature: Zavod RS za šolstvo, Pef. Ljubljana, Pef. Koper (2010)
1. REFLEKSIJA PO PRVEM LETU UVAJANJA UČNIH NAČRTOV, ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO (2009): POSODOBITEV VSEBIN IN CILJEV Pozitivno: Ø večja avtonomija učitelja pri načrtovanju in izbiri vsebin in ciljev Ø jasni cilji in zanimive-aktualne nove vsebine Ø procesna znanja in cilji Negativno: Ø premalo vsebinskih posodobitev Ø premalo krčenja ciljev in vsebin
URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE POS UN DIDAKTIČNE STRATEGIJE-PRISTOPI: Pozitivno: Ø predlagani didaktični pristopi so prisotni tudi v praksi Ø medpredmetno povezovanje in aktivne oblike in metode dela: povezovanje na osnovi skupnih ciljev, vsebin, načinov izvajanja oz. dejavnosti idr. Ø sodelovanje med kolegi Ø opazna večja motivacija in interes pri dijakih, aktivna komunikacija, bolj “življenjski” pouk idr. Težave: organizacija dela (urnik, vodstvo), dogovarjanje na šoli, čas, priprave, usposobljenost učitelja za sodelovanje, nepripravljenost kolegov za sodelovanje idr.
URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE NAČRTOVANJE PROCESA: GLOBALNI OBSEG UR PREDMETA – NE PO LETNIKIH Pozitivno: Ø večja fleksibilnost - avtonomnost Ø boljše tematske priprave Ø timsko načrtovanje in izvajanje Ø prepletenost ciljev in vsebin Ø prilagajanje potrebam, možnostim, interesom dijakov Ø več časa za zahtevnejše teme, možen drugačen vrstni red Ø obravnave Ø manj natrpani UN, razbremenitev dijakov Ø več možnosti za aktiven pouk idr.
URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE NAČRTOVANJE PROCESA: GLOBALNI OBSEG UR PREDMETA – NE PO LETNIKIH Težave: Ø problem koordinacije in sodelovanja znotraj aktivov-šol Ø učitelj potrebuje pomoč-podporo Ø drugačno načrtovanje, za katero učitelji niso usposobljeni Ø delali smo po starem idr.
URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE SPLOŠNA (OBVEZNA) IN POSEBNA (IZBIRNA) ZNANJA Pozitivno: Ø možnost izbire in prilagajanja potrebam-interesom dijakov Ø priložnost za individualizacijo pouka Ø večja možnost za uporabo raznolikih didaktičnih pristopov Ø izbirna znanja smo uresničevali predvsem v okviru medpredmetnih povezav Ø posebna znanja so bistvena novost posodobljenih učnih načrtov – priložnost za boljši pouk v prihodnosti idr.
URESNIČEVANJE IN SPREMLJANJE SPLOŠNA (OBVEZNA) IN POSEBNA (IZBIRNA) ZNANJA Negativno: Ø veliko priprav za učitelje (čas) Ø sodelovanje z drugimi učitelji Ø slabi pogoji dela - prevelike skupine dijakov idr.
2. PRVE UGOTOVITVE O POSODOBLJENIH UČNIH NAČRTIH V GIMNAZIJI NOSILEC RAZISKAVE: PEDAGOŠKA FAKULTETA MARIBOR PARTNER V RAZISKAVI: ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO VZOREC: V raziskavo smo vključili profesorje, ki so v šolskem letu 2008/2009 poučevali v slovenskih gimnazijah (n=95). V vzorcu prevladujejo profesorji matematike (41, 1%), sledi število profesorjev tujih jezikov (28, 4%) in slovenščine (20, 0%) in najmanj je profesorjev geografije(10, 5%).
ZAZNAVANJE PRIDOBITEV PRENOVE UČNIH NAČRTOV PROFESORJI SO OCENILI PREDNOSTI PRENOVLJENEGA UČNEGA NAČRTA NA OSNOVI NJEGOVE PRIMERJAVE S PREDHODNIM.
ZAZNAVANJE OVIR PRI IZVAJANJU PRENOVLJENIH UČNIH NAČRTOV
POGOSTO ZAZNANE OVIRE Ø didaktična usposobljenost profesorjev Ø nepripravljenost kolegov za sodelovanje pri uvajanju novosti Ø skromna opremljenost šol za uvajanje IKT Ø nezadovoljivo razumevanje kompetenčnega pristopa Ø nezadovoljiva strokovna usposobljenost za realizacijo ciljev in vsebin posodobljenega učnega načrta Ø razvijanje kompetence učenja
VEČINSKO ZAZNANE PRIDOBITVE Ø upoštevanje sodobnih spoznanj Ø natančen zapis učnih ciljev Ø medpredmetno povezovanje Ø sodelovalno učenje in poučevanje Ø raba različnih učnih metod, oblik in strategij pri pouku Ø kompetenčna zasnovanost Ø izbirnost Ø raba IKT
3. ANALIZA MATURITETNIH NALOG ZA MATEMATIKO (1996 – 2009)
možni razlogi ugotovitve Ø Ø IT je od leta 1996 do leta 2004 naraščal od 0. 59 do 0. 71, nato se je ustalil pri 0. 67 IT so v zadnjih 7 letih višji od IT v prvih 7 letih zadnjih pet let je delež ponavljajočih nalog na maturi med 50% in 83% Delež generacije, ki opravlja maturo se veča (od 26% v letu 1996 do 37% v letu 2009) Ø ponavljanje primerljivih nalog v zadnjih petih letih delež takih nalog med 50% in 83% Ø primerljive naloge dijaki v povprečju rešujejo 5% bolje (v smislu indeksa težavnosti) od primerljive naloge, ko se prvič pojavi Ø taksonomska raven nalog
… ŠE POGLED NAPREJ PRIORITETNA PODROČJA PROJEKTA 2010 -2013 izobraževanje in usposabljanje učiteljev razvoj pristopov učenja in poučevanja (razvoj didaktičnih gradiv, razširjanje primerov dobrih pedagosških praks …) uvajanje in spremljanj e
- Slides: 30