Z unociljnim in razvojno procesnim pristopom do aktivneje

Z učno-ciljnim in razvojno procesnim pristopom do aktivnejše vloge dijakov in do bolj kakovostnega znanja Dr. Zora Rutar Ilc, Zavod Republike Slovenije za šolstvo Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007 -2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

Kaj je glavni cilj različnih projektov in prenove nasploh? • • • Kaj je glavni cilj vsakega šolanja? Kakovostno znanje in učinkovito učenje Kaj je kakovostno znanje? Kako do njega? Kaj sploh je znanje? Kakšne vrste znanja obstajajo? Kakšne so poti do kakovostnega znanja?

Kaj vse sploh spada pod znanje? Procesna in vsebinska znanja vodijo do kompetenc: • Procesna, proceduralna in strateška znanja, spretnosti, veščine • Vsebinska znanja (vsebine in način ravnanja z njimi /“procesiranja”/ razumevanje, uporaba …) • Stališča, “odnos” (attitude) • kompetence

Različne vrste znanj - taksonomije znanja: pomoč pri artikulaciji znanja oz. učnih ciljev • Bloomova: poznavanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza, vrednotenje • Marzanova: kompleksno razmišljanje (primerjanje, razvrščanje, sklepanje, raziskovanje, reševanje problemov …), delo z viri, sodelovanje, predstavljanje idej, miselne navade • Gagnetova: deklarativno znanje (poznavanje), proceduralno (postopki, veščine), strateško • Harlenove: opazovanje, sklepanje, eksperimentiranje, potrjevanje hipotez, zaključevanje in interpretacija • CALLA: iskanje inf, informiranje, primerjava, urejanje, razvrščanje, analiza, sklepanje, utemeljevanje, reševanje problemov, povezovanje (integr in komb idej v novo celoto), evalviranje • TIMSS-ova, Biggs-Collinsova, Sandersova …

Kakšno je kakovostno znanje: “kondicionalizirano”, ne “inertno” Znanje, organizirano na tak način, da ga lahko prikličemo v zvezi s problemskimi situacijami, je kondicionalizirano / v “pripravljenosti”/ živo/ gibko / akitvno. Za inertno znanje (Whitehead) je značilno, da ga imamo “shranjenega”, je relevantno, a ga ne znamo misliti v zvezi s problemsko situacijo. Misliti o konceptih ni isto, kot misliti s koncepti. (Bruner)

Kognitivni psihologi o učinkovitem učenju (Bruner, Resnick, Brown …): • učenci sami organizirajo in interpretirajo informacije na aktiven način, z aktivno razdelavo: • iščejo povezave med elementi znanja, razvijajo razlage in utemeljitve in si zastavljajo nova vprašanja • Gre za asimilacijo znanja, ki vzpostavlja » lastništvo « znanja, ki bo posamezniku omogočilo fleksibilen dostop: namesto inertnega znanje se vzpostavlja » aktivno « znanje.

Mnoštvo pristopov (Posner, 1995) Kateri je “najboljši”? Vsebinski / transmisijski Izkustveni Pristop, ki izhaja iz strukture znanstvenih disciplin Kognitivni pristop (npr. razvojni, konceptualni, na veščine usmerjeni, integrativni – problemski…) Vedenjski

4 načini poučevanja po Foxu Kateri je “najboljši”? • Prenašanje • Oblikovanje • Vodenje • Izkustveno

Ni “najboljšega” • Problematično pa je, če prevladuje predvsem eden • Za različne cilje (za različne vrste znanja) je treba uporabiti različne pristope. • Kritičnega mišljenja, sodelovanja, učinkovitega predstavljanja idej, iskanja in uporabe virov … se ne moreš naučiti iz učiteljeve razlage! • Ne črnobelo slikanje in dilema ALI, ampak IN IN!

Primerjajte 3 primere načrtovanja pouka! • Upoštevajte, kateri pokrije več različnih vrst znanja! • Kateri spodbuja tudi razvijanje procesnih znanj (kompetenc, spretnosti … t. j. splošnih ciljev) • Kateri spodbuja razumevanje in uporabo vsebinskih znanj • S pomočjo katerega od primerov se doseže največ ciljev in pričakovani učni dosežek/rezultat

Kaj je značilno za učno-ciljni in razvojno procesni pristop

Značilnosti učno-ciljnega in procesnega pristopa • Aktivnost dijakov: opazovanje, primerjanje sklepanje, delo z viri, sodelovanje, predstavljanje idej • Višje taksonomske ravni, spodbujanje razmišljanja in razvijanje veščin in kompetenc oz. procesnih znanj • Povezava (operat. cilj) – dejavnost • Poudarek je na dejavnostih dijakov • Smiselno izbrane in povezane dejavnosti – simulacija spoznavnega procesa – tako kot poteka reševanje problemov v življenju • Avtentično / življenjsko / relevantno za dijaka • Nova kultura preverjanja in ocenjevanja (sprotno in končno preverjanje, opisni kriteriji, zato kvalitativna povratna informacija; avtentično vrednotenje uč. dosež. ) • Pozornost na to, kakšna sprememba (načrtovani učni dosežek/rezultat) naj se zgodi pri dijaku kot rezultat tega procesa in jo ima učitelj vse čas pred očmi pri

Kaj so potenciali takšnega pristopa? • Znanje trajnejše in bolj uporabno • ker so ga sami pridobili: v procesu odkrivanja in raziskovanja sami – ob vodenju - prihajajo do spoznanj (procesni pristop!). Niso le priča, ampak sami opravijo spoznavno pot (vzpostavlja se mreža povezav – pojmovna mapa – “več oprijemališč”) Aktivni so v vseh fazah spoznavnega postopka. Dejavnosti, pred katere so postavljeni, “simulirajo” spoznavno pot, potrebno za dosego ciljev.

Kognitivni psihologi o učinkovitem učenju (Bruner, Resnick, Brown …): • učenci sami organizirajo in interpretirajo informacije na aktiven način, z aktivno razdelavo: • iščejo povezave med elementi znanja, razvijajo razlage in utemeljitve in si zastavljajo nova vprašanja • Gre za asimilacijo znanja, ki vzpostavlja » lastništvo « znanja, ki bo posamezniku omogočilo fleksibilen dostop: namesto inertnega znanje se vzpostavlja » aktivno « znanje.

Poglobljeni ali “transformativni” pristop (Marton in drugi) / konstruktivizem • znanje se strukturira v medsebojnih povezavah in v povezavi s postopki, ki zahtevajo prenos v prakso in je zato fleksibilno uporabljeno v novih situacijah; • nasprotni pol je površinski pristop, kje učenci sprejemajo učni material linearno, nepovezano, fragmentirano, brez navezav na prejšnje znanje;

Različne stopnje vpogleda: - privzetje (zapomnitev) vsebine in okvira - vzpostavljanje lastne strukture na osnovi razlage - razvitje lastnega konceptualnega vpogleda na osnovi aktivnega raziskovanja oz. več virov (Entwistle in Entwistle, 1994)

Prehod od učno-snovnega k učnociljnemu pristopu Učno-snovni: • lastnosti oseb • glavni junaki • stališča junakov • osebe • simbolika Učno-ciljni • Privzema perspektive oseb • V besedilih ločuje junake • Oblikuje lastno stališče do njih • Najde razlago za ravnanje oseb • Opazi rabo simbolike

Potek načrtovanja pouka

Potek načrtovanja pouka • Pregled ciljev (splošnih in operativnih) • Po potrebi operacionalizacija preveč vsebinsko zapisanih učnih ciljev • Pregled pričakovanega učnega dosežka • Vpogled, kako naj bi učni cilji prispevali k pričakovanemu učnemu dosežku (se “sestavili” v PUD) • Prevod učnih ciljev v dejavnosti (za pouk) tako, da privedejo do PUD (simulacija spoznavnega procesa – kako naj poteka spoznavanje, da bi privedlo do PUD - katere dejavnosti so potrebne za PUD) • (Opredelitev takih oblik in metod dela, ki bodo ustrezno povezale te dejavnosti) • Opredelitev dejavnosti, s katerimi bodo dijaki izkazali doseganje PUD + opredelitev kriterijev za PUD + opisn. ZA PREV IN ZA OC • (Opredelitev takih oblik in načinov POC, ki bodo ustrezno podprle to)

Kaj potrebujemo za opredeljevanje dejavnosti (in operacionalizacijo ciljev ter opredeljevanje kriterijev in opisnikov)

Bloomova taksonomija • POZNAVANJE: prepoznava ali obnova nekih vsebin, • RAZUMEVANJE: dojemanje bistva sporočil, • UPORABO: aplikacija naučenega v konkretnih problemskih situacijah, • ANALIZO: razstavljanje sporočil na različne sestavine in ugotavljanje razmerij med njimi, • SINTEZO: samostojno povezovanje idej na nov način in odkrivanje ter oblikovanje novih, lastnih, • VREDNOTENJE: presoja različnih idej / izdelkov / drugih intelektualnih produktov v skladu z različnimi kriteriji.

poznav anje Povej, navedi, opiši, naštej, ponovi, poimenuj, opredeli, poveži, spomni se … razume Povzemi, povej z drugimi besedami, pripoveduj, opiši, poročaj, vanje informiraj, razloži, pojasni, utemelji, ilustriraj, navedi nov primer, pouči druge … uporaba Uporabi v dani (novi) situaciji, razloži ob (novem) primeru, utemelji na (novem) primeru, sklepaj, napovej, reši, preizkusi, zamisli si … analiza Podrobno opiši, analiziraj, razčleni, poišči elemente, ugotovi značilnosti, primerjaj, poišči podobnosti in razlike, razlikuj, ugotovi napake Sinteza Zamisli si, ustvari, načrtuj, zasnuj, izmisli si, izrazi, izdelaj, oblikuj, iznajdi, kombiniraj, preoblikuj, popravi napake, izboljšaj, prepričaj, dokaži, zavrni, spodbij, ubrani, utemelji, dramatiziraj, vodi, nastop, izpelji … vrednot Oceni, ovrednoti (npr. pomen, vrednost …), presodi, odloči,

Marzanova taksonomija: VSEBINE (vsebinska znanja) v prepletu z MISELNIMI PROCESI, VEŠČINAMI IN SPRETNOSTMI vodijo k vseživljenjskim znanjem Marzano in sodelavci (1993, 97, 98) Miselni procesi, veščine in spretnosti: • KOMPLEKSNO RAZMIŠLJANJE: primerjanje, razvrščanje, sklepanje z indukcijo in dedukcijo, utemeljevanje, abstrahiranje, analiziranje perspektiv, odločanje, preiskovanje, reševanje problemov, eksperimentalno raziskovanje, analiza napak, invencija • DELO Z VIRI: zbiranje, izbiranje, analiza, interpretiranje, sinteza, presoja uporabnost in vrednosti podatkov… • PREDSTAVLJANJE IDEJ: jasnost izražanja, učinkovitost komuniciranja z različnim občinstvom in na različne načine, ustvarjanje kakovostnih izdelkov… • SODELOVANJE: prizadevanje za skupne cilje, uporaba medosebnih veščin, prevzemanje različnih vlog v skupini… • MISELNE NAVADE: samoregulacija, kritičnost,

Primerjanje – primer vprašanj za miselni proces kompleksnega razmišljanja PRIMERJANJE: ugotavljanje in opisovanje razlik in podobnosti med dvema ali več postavkami oz. elementi • • Vprašanja: Kaj lahko primerjaš? Po čem boš primerjal? V čem opaziš podobnosti, v čem razlike?

Dimenzije miselnega procesa primerjanje – osnova za kriterije • 1. izbira ustreznih elementov za primerjanje • 2. izbira ustreznih značilnosti, na osnovi katerih je zasnovana primerjava • 3. primerna določitev podobnosti in razlik glede na prej ugotovljene značilnosti

Ad 1. ustreznost izbire ključnih elementov za primerjanje • (4) izbere postavke, ki so izrecno primerne kot osnova za primerjanje in ki odražajo originalno ali ustvarjalno mišljenje • (3) izbere postavke, ki ponujajo uspešno osnovo za primerjanje • (2) » minimalni standard «: izbere postavke, ki zadovoljujejo minimalne zahteve za primerjavo, vendar ima težave pri dokončanju naloge • (1) ne dosega » minimalnega standarda «: izbere postavke, ki so neprimerna osnova za primerjavo.

Spretnosti in kompetence, opredeljene v finskem sr. šolstvu – še 1 naša “rezerva” • Učne: motivacija za samorazvoj, zmožnost za pridobivanje, analiziranje in ocenjevanje informacij, samoocenjevalne veščine, veščine samorazvijanja, pripravljenost za spremembe • Veščine reševanja problemov: ustvarjalno mišljenje, uporaba informacij v novih situacijah, upravljanje s kompleksnimi interaktivnimi odnosi, veščine odločanja, analitične veščine, kritično mišljenje • Interakcijske in komunikacijske veščine: veščine predstavljanja, pisanja in poslušanja, pogovorne in pogajalske veščine, jezikovne, kulturna pismenost in interakcijske ter komunikacijske veščine • Sodelovalne veščine: veščine timskega dela, zmožnost upoštevanja drugih, fleksibilnost v medčloveških odnosih, prilagodljivost, avtoregulativnost • Etične in estetske veščine: etična zavzetost, poštenost, odgovornost, zavzetost, priznanje raznolikosti okolij, stilov in vrednot