WOLFGANG AMADEUS MOZART 1756 1791 IVLJENJE IN DELO

WOLFGANG AMADEUS MOZART (1756‒ 1791) ŽIVLJENJE IN DELO OPERA KLAVIRSKA GLASBA SIMFONIJE…

Mozartova potovanja • Središča duhovne kulture • Munchen – Dunaj – nemška mesta - Pariz – London – Nizozemska – Italija • Odmevni koncerti • Potovalni instrument - KLAVIKORD

MISELNI SVET DOBE • Razsvetljensko gibanje: Anglija, Francija, Nemčija, Avstrija…. • Voltair, Rousseau, Leibnitz, Kant • Konservativnost šolstva • Verski značaj šolskega sistema – zaviranje naprednih filozofskih idej • Meščanske ideje: svoboda, enakost, bratstvo

IDEJE V MOZARTOVIH OPERAH • Meščanska ideologija • Figarova svatba - enakost • svobodomislenost - Don Giovanni, aria Viva svoboda • Narodni jezik v opero - prebujanje meščanskega sveta • Vera v razum

IDEJE V MOZARTOVIH OPERAH • RAZUM – oblikovanje logične, razvidne zgradbe – sonata, simfonija • Čustvovanje dobi novo logiko, razvidna in jasna čustva • Estetika dobe: okus individualen

HABSBURŽANI, GLASBA IN MOZART • Tradicija ustvarjanja cesarjev • Podpiranje glasbe habsburških vladarjev • Dunaj – glasbeno središče sveta • Jožef II, ljubitelj italijanske opere, podpora nemški operi (basist, violist, čembalist, pianist)

MOZART NA DUNAJU • • • Priložnostna operna naročila Častno mesto komornega skladatelje Želja po položaju dvornega skladatelja Tekmec A. Salieri Cesarjevo občudovanje Mozarta pianista Član prostozidarstva

Operno ustvarjanje • Prva opera pri 12. letih • Bastien in Bastiena – prva nemška spevoigra • Vpliv potovanja v Italijo (Sammartini, Piccini, Padre Martini) • Seznanitev s kontrapunktom • Častni član bolonjske akademije filharmonikov

Operno ustvarjanje • Opera buffa, singspiel (ni bil Gluckov naslednik) • Tradicionalne oblike • Stil italijanske opere • Ni posnema racionalizma v operi kot Gluck • Opera glasbena stvaritev, ne drama • Sugestivno portretiranje likov

Operno ustvarjanje • Človeška bitja iz življenja • Njihov dinamični razvoj (Gluck, nadčlovečnost, liki se ne spreminjajo) • Realizem v slikanju ljudi • Objektivnost pri gradnji vlog • Opera buffa, opera seria, singspiel

SINGSPIEL • Vpliv francoske opere comique, sentimentačnost, komičnost, idealizem – Govorjeni dialogi – Pesmi – Kratke arie – Ansambli – Voudvili – Igralci oz. operni pevci

BEG IZ SERAJA, 1782 • • Arije junakov v italijanskem načinu Služabniki preproste pesmi Ni še izrazitih ansamblov Voudvili – iz fr. podeželske glasbe, poulično gledališče • - klasicistična človečnost, dobro nad zlim, solistične kitice, zborovski refreni

ČAROBNA PIŠČAL, 1791 • Libreto Schikaneder, spoj pravljic, čarovnije, burke, idealizma • Prostozidarske teme (sreča človeštvu, čaščenje človekoljubnosti, prijateljstva) • prva velika nemška opera • Značilnosti singspiela (govorjeni dialogi), opere buffe

ČAROBNA PIŠČAL • Navidezno preprosta pravljična zgodba • Simbolni pomeni • Etični ideali, plemenitost humanizma, bratstvo in enotnost • Modrost in humanost premagata mračne sile maščevanja in nasilja – ideje PROSTOZIDARSTVA

ČAROBNA PIŠČAL • • • KITIČNE PESMI ČUSTVENI SPEVI TAMINA IN PAMINE KOLORATUREN ARIJE KRLAJICE NOČI VELIČASTNI ZBORI ANSAMBLI, RECITATIVI ACCOMP. PROTESTANTSKI POLIFONI KORAL (drugi finale)

ČAROBNA PIŠČAL • Podrejenost DRAMI • GLASBA OZNAČUJE OSEBE IN POLOŽAJE – PESMI – LIRIČNE IN KOLORAT. ARIJE – DRAMATIKA V FINALIH… – SIMBOLIKA ŠTEVIL (prostozidarstvo)

Druge opere • • • FIGAROVA SVATBA, 1786 Vrhunec komične opere Simbol meščanske revolucije ILDOMENEJ, 1780/81 Vrhunec opere serie Prastari konflikt med ljubeznijo in prisego bogovom

MOZART IN KLAVIR • Prednost klavirju s kladivci • Improvizator (fantazije, variacije, predigre. . ) • Globlja vsebina, prožnejša oblika, poglobil in izboljšal sonatno formo • Sonate (18) – Hadynovi vplivi, J. Chr. Bacha – Rahločutni slog, Ph. E. Bach – Mannheimske manire (mannh. in pariške sonate)

MOZART IN KLAVIR • SONATE: slogovna raznolikost, spevnost • SONATA A-dur, KV 331, Alla turca – Nima sonatnega stavka – 1. tema z variacijami – 2. Menuet – 3. Alla turca, koračnica, v slogu turkerij, posnemanje “turške muzike” (boben, činele, triangel)

sonata KV 576 • • Nastala 1789 Bogato kontrapunktično tkivo Povezave s Fantazijo in sonato v c-molu 1. st. , prevladuje odločna tema, nasprotje dolce (2 tema) • 2. st. , premišljujoča, ganljiva tematika • 3. st. , veselje, prekipevajoča čustva, polifonske podrobnosti

SIMFONIJA, 40 simfonij • Zgodnje: vplivi italijanske operne sinfonije, J. Chr. Bach, mannhem. šole, potovanje v Pariz • Vpliv Haydna: tematska obdelava: izločanje motiva in njegova samostojna obdelava • Motivično komponiranje: kombinacije, ponavljanja, razširitve, skrajšave v ritmu, harmoniji, modulacije, polifono vodenje motivike, dinamika…

SIMFONIJA • Vplivi Haydna: Simfonija D-dur, KV 297 (Pariz); Simf. Haffner, D-dur, KV 385 (Dunaj), Praška simf. , D-dur, KV 504 • Vrh ustvarjanja: zadnje 3 simf. : Es-dur, KV 543, g-mol, KV 550, C-dur – Jupiter, KV 551

SIMFONIJA • Velik korak od Haydna, korak do Beethovna • Simfonija v Es-duru, KV 543 – Drzne harmonske kombinacije – Odmik od družabnega vpliva – Avtonomnost umetnine – Zunajglasbeni vplivi, osebna doživetja

SIMFONIJE • Simfonija g-mol, KV 550, št. 40 • Upodobitev dramatične usode, depresije – Učinki s kromatičnimi sekvencami – Širok spekter strasti • Simfonija C-dur, KV 551, št. 41, – Finale, sonatna oblika s fugiranimi deli po Bachu, sredi veselega razpoloženja – Cantus firmus c-d-f-e, gregorijanski izvor – Simbol božanske dovršenosti

SIMFONIJA • • • Ni družabnih vplivov Avtonomnost umetnine Stavki ciklične enote Glasbene ideje skladateljeve notranjosti Povezava različnih formalnih tipov Doživetja osebne narave, literarni in drugi vplivi

Obvezni slušni primeri • OPERA – Beg iz seraja: UVERTURA, aria Blondine: Welche Wonne, welche Lust, sklepni voudvile – Čarobna piščal: Uvertura, aria: Der Vogelfänger bin ich (Sem ptičar), Dies Bildnis ist bezaubernd schön (Ta podoba je očarljivo lepa), arija kraljice noči, kvintet Hm, Hm!, Ach, ich fühls (Ah, čutim), finale KLAVIR Rondo, D-dur, KV 485, Sonata KV 576 SIMFONIJE: ŠT. 39, 40, 41