Vzgornik kje ga najdem kako ga scentriram Uvod

Vzgornik, kje ga najdem, kako ga scentriram!

Uvod: o o Vzgornikom se posveča premalo pozornosti Vzgornik je temeljni izvor energije za nas, še posebej v ravnini Kako najti najboljša dviganja in jih optimalno izkoristiti Hitrost dobimo tako, da optimalno izkoriščamo “stube”, kajti še le potem lahko “šopamo”.

Osnove: o Temperatura z višino pada, če ne: * * o o Prizemna inverzija Inverzija sesedanja Frontalna inverzija Izotermna plast Temperatura pada po suhi adiabati (1 K/100 m) Nasičen zrak se ohlaja po vlažni adiabati (0, 5 K/100 m)

Osnove: o o o Ciklon področje nizkega tlaka Anticiklon področje visokega tlaka Fronta meja med dvema zračnima masama

Osnove: o Stabilnost: * Stabilno * Labilno * Indiferentno o Nenasičen vzorec zraka lahko preide v nasičeno stanje in tako postane labilen

Kako nastane “Stub”: o o Različno ogrevanje zemlje različno ogrevanje zraka nad tlemi razlika v gostoti Vzgon Dvigajoč delec zraka se širi zaradi manjšega pritiska nanj Gibanje preneha na višini ko se temperatura delca zraka izenači s temp. okolice Inverzija deluje kot pokrov in ustavlja konvekcijo oz. dvigovanje toplega delca zraka

Termični vzgornik: Zjutraj se pojavi inverzija blizu tal. Delec se začne dvigati ko se ogreje dovolj da prebije jutranjo oz. nizko inverzijo

Termični vzgornik: o o o o Termične vzgornike pogosto spremljajo kumulusi(označujejo mesto kjer je termični vzgornik oz. je bil) Kumulus je produkt termičnega vzgornika in ne obratno Kondenzacijski nivo T =T na tej višini bo postal zrak nasičen Če se bo delec zraka še vedno dvigal ko pride do te višine bo nastal kumulus (T -T ) * 123 = višina baze kumulusa T se čez dan ne bo bistveno spremenila Poznati moramo faze razvoja kumulusa R D R R D

Termični vzgornik

Termični vzgornik: Ko zrak doseže kondenzacijski nivo se začne ohlajati po vlažni adiabati. Če je gradient tak da se dvigajoč delec zraka ne ustavi se lahko razvije Cb. Če je inverzija tako močna da je vzornik ne more prebiti, lahko nastane Stratocumulusna oblačnost.

Da ponovimo: o o o Zrak, ki je toplejši od okolice se bo dvigal Zrak, ki je hladnejši od okolice se bo spuščal Zrak se z dviganjem ohlaja, s spuščanjem pa segreva Zrak se bo nehal dvigati ko se ohladi na tem. Okolice Če je zrak dovolj vlažen se bo na višini kondenzacije tvoril Cu

Plavi dnevi(PDS ): o Ko je zrak presuh oz. se zrak neha dvigati preden doseže T Včasih se dan začne z kumulusi a nato ti izginejo(tudi prehodu anticiklona zniža inverzijo) Včasih se zgodi ravno obratno Ponavadi so mokri vzgorniki boljši R o o o

Kaj naredi dober izvor? o Slabi izvori vlažna področja(Močvirja, jezera, tudi polja ki so namakana) o o o Dobri izvori suhe in temne površine Kako dobro površina svetlobo vpija(albedo) Kako dobro je površina obsijana Kako dobro površina zadržuje zrak ob sebi Rahle vzpetine: * ščitijo pred vetrom * sončni žarki svetijo bolj direktno * vzgornik se prilepi na vsak hribček in neravnino

Kje “stub” izvira?

Kje “stub” izvira? o Rjava polja(zorana, majhne rastline, namakanje, položaj, …) o Polja žitaric(dobro zadržujejo topel zrak) Travniki(vlažen, suh, pašniki) Vresišče(suha dajejo dobre izvore) Gozdovi(listnati, iglasti, pogorišča, izseke, načeloma ne o Mesta(nizek albedo, prispevajo s tem da še dodatno sama o (Avto)Ceste(ponekod dobro ščitijo pred vetrom, dodatna o o o tako dober izvor) ogrevajo) toplota, veliko sprožilcev)

Kje “stub” izvira? o Železniške postaje(dobro segrevanje in zavetje za topel zrak) o o o Elektrarne(dober izvor) Tovarne Hribi in gore(kamenje in skale se dobro ogrevajo, dobro zavetje za topel zrak, vzgornik se prilepi na hrib) o Jezera, reke, močvirja(se jih navadno izogibamo, vendar zvečer lahko nudijo dober izvor) o Sneg(veliko svetlobe odbije)

Kaj sproži “stub”? o o o o Razlika v temperaturi(gostoti) Veter Promet(avti, vlaki, letala, kombajni, traktorji) Razne neravnine Senca oblaka Robovi gozdov Ogenj Razlike v pozidanosti, poraščenosti

Druge opore pri iskanju vzgornika: o o o Meglične kupole ob plavih dnevih Ptice, druga letala Dim Prah in slamnate bilke Gibanje posevkov

Kje iskati stub pod bazo? o o o Na sončni in privetrni strani kumulusa Kjer je baza temnejša Kjer je baza dvignjena Kjer so meglice ki štrlijo ven iz oblaka Ko smo pod bazo in opazujemo naslednji oblak, si pomagajmo z njegovo senco

Kumulusne ceste: o Kumulusne ceste nastanejo če je primeren profil vetra ter relief

Kako leteti v “stubu”? o o o o Vzgornik je potrebno zadeti iz “prve” V mislih si narišite termiko Ne leteti direktno na center vendar se mu približajte od strani Med centriranjem se je najbolje zanašati na svoje občutke Zapomnimo si kje leži center(orientirji na tleh, drugi oblaki, izvor) V ozkem stubu letimo ozko v širokem široko Vzgorniki so spodaj in na vrhu širši

Model vzgornika: o o o Vzgornik je vrtinčast obroč zraka ki se dviga Čeprav se zrak na zunanjem robu obroča spušča se celoten obroč dviga V centru obroča najdemo najboljše dviganje Ali je vzgornik mehurček ali steber? Ali se vzgornik vrti?

Model vzgornika:

Vlet v termični vzgornik: o o o V bližini vzgornika se poveča padanje (Po dežju posije sonce ) Porabimo kinetično energijo Opazujemo katero krilo nam dvigne, zavrtimo v tisto smer

Centriranje: o 1. Metoda: Ko začutiš sunek zmanjšaš nagib za nekaj časa, nato nagneš nazaj na originalen nagib.

Centriranje: o 2. metoda: Ko začutiš, da si prišel v zrak ki se spušča oz. se manj dviga, “zategnemš” zavoj. Slaba stran je da je premik dokaj majhen

Centriranje: o 3. metoda: To je kombinacija prejšnjih dveh, ko dviganje slabi zvečamo nagib, ko se izboljšuje pa ga zmanjšamo.

Centriranje o 4. metoda: Tam kjer dviganje narašča povečamo nagib in “zategnemo” ko začutimo da smo v centru.

Centriranje: o Zakaj se ne zanašati na variometer? Variometer ima zamik, saj bo pokazal dviganje, šele ko se je letalo res dvignilo. Variometri imajo zamika nekje 3 s ali manj, lahko pa tudi več.

Kaj moramo še upoštevati pri centriraju? o o o Pogoste napake so da imamo premajhen ali prevelik nagib Da nagib nepotrebno spreminjamo Hitrost Prekomerna uporaba krmil Smo “preobremenjeni” z variometrom

Kaj moramo še upoštevati pri centriranju: o Premik Paziti moramo koliko se premaknemo v enem krogu. Če povečamo nagib za 4 s pri 75 km/h se krog premakne za njegov radij(pri tipičnem 15 m klubskem letalu)

Centriranje v skupini: o o o Videti in biti viden 1. v vzgorniku določa smer kroženja Kdor se vključuje mora to storiti tako da ne ovira drugih Kdor se vzpenja hitreje se mora tako da ne ovira drugih Ne smemo leteti z premajhno višinsko razliko

Zapuščanje vzgornika o o o Preden se odločite zapustiti vzgornik se odločite kam greste Preletite center in tam naberite hitrost za preskok Tone pravi: Če zapustimo vsak vzgornik optimalno in pridobimo npr. 50 m namesto da bi jih izgubili, potem to čez dan nanese najmanj eno dviganje ki nam ga ni potrebno centrirati niti iskati

Tehnika jadranja: o o o Izbiramo pravo pot med dviganji Na oblake se zanašamo ko smo v zgornji četrtini višine do baz Ne zapravljajmo časa s tem da iščemo dviganje(ne trmarimo)

Tenika jadranja o Barogram

Tehnika jadranja: Višina baze Spodnji rob delovne višine Sončni vzhod Čas Sončni zahod

Recept kako poiskati dviganja: o o o Ko vrtite, glejte navzdol in poskušajte ugotoviti zakaj je dviganje ravno tam Postavite hipotezo, jo preverite, popravite, … Poiščite lokalno Podrto goro, Čaven Recept mora biti predvsem vaš in morate upravičeno vrjeti vanj Aplicirajte svoje znanje izven “meja” v vaših glavah

Tips & Tricks: o o o Opazujte! Nakladajte! Nekdo je rekel: Koncentracija v stubu je tisto pomembno! Trenirajte centriranje

Tips & Tricks: By Reichman

Zakaj mislim da MC ni tako pomemben o Hitro letenje omogoča optimalno izkoriščanje vzgornikov

Vprašanja, odgovori, … o o o ? ! …

Za konec: o o o o Hvala! Viri: Biblija Ken Stewart: The soaring pilot’s manual Bill Scull: Soaring Across Country http: //www. go. ednet. ns. ca/~larry/bsc/articles/met/soar_met. html Derek Piggot: Understanding flying weather